Profesor mednarodnega prava Marko Pavliha od vlade pričakuje, da bo zaradi ravnanj Hrvaške zahtevala razveljavitev sporazuma, saj ima dovolj razlogov za to.

"Pravilnik kaže na nadaljevanje enostranskih potez s strani Hrvaške, ki potrjujejo, da soseda arbitražnega sporazuma ni sprejela v dobri veri. Slabo besedilo sporazuma očitno vliva Hrvaški dovolj samozavesti, da prejudicira izid, ki bo zapisan v arbitražni odločbi," meni Pavliha.

Tudi odvetnik Danijel Starman, ki je nasprotoval sprejemu sporazuma, se strinja: "Gre za čisto kršitev političnih dogovorov med premierjema na sestanku v Bohinju in očitno kršitev izjave, ki jo je dala Kosorjeva švedskemu predsedstvu EU ob podpisu sporazuma, da velja meja na dan 25. 6. 1991 in da so vsa dejanja po tem datumu nična."

Starman od slovenskih oblasti zahteva ostro reakcijo, ki ne bo omejena le na protestno noto, temveč bo vsebovala tudi blokiranje hrvaškega približevanja EU.

Nekdanji ustavni pravnik in zagovornik arbitražnega sporazuma Lojze Ude hrvaško potezo jemlje kot jasno kršitev arbitražnega sporazuma, ki obe državi obvezuje, "da se vzdržita vseh izjav ali dejanj, ki bi lahko intenzivirala spor ali ogrozila arbitražo".

A Ude nad potezo hrvaškega ministrstva ni prav nič presenečen. "Že v zakon o ratifikaciji sporazuma je hrvaška stran dodala enostransko izjavo, da se nič iz sporazuma sme šteti kot možnost določitve teritorialnega stika slovenskega morja z odprtim morjem. Če so to vpisali celo v zakon, potem se ne smemo čuditi, če to počnejo še naprej drugi organi in ministrstva."

Ude od slovenske strani pričakuje protestno noto, saj je to tudi edino, kar ima na razpolago uradna Ljubljana. Pravnik tudi pričakuje, da bo slovenska stran med pripravo na arbitražo naredila analizo hrvaških enostranskih dejanj pred arbitražo in tudi po njej.