"V skladu z zahtevami pogodbe je Patria vzpostavila sodelovanje z lokalnim partnerjem INDOP, ki bo dokončal oklepnike, ki jih je  Slovenija kupila. V tem trenutku smo tako ustavili 'novo' proizvodnjo, dokler reprogram slovenskega nakupa vozil ne bo dokončan," so v Patrii zanikali novico, da so zaustavili proizvodnjo v Sloveniji.

Finska Patria naj bi namreč ustavila dobavo novih sestavnih delov in proizvodnjo v Gorenju, dokler se z obrambnim ministrstvom ne dogovori o spremembi pogodbe, je poročal Pop TV. V Gorenju so te informacije že zanikali kot neresnične. Pravijo, da jih Patria o tem ni še nič obvestila in da proizvodnja poteka naprej po načrtih.

"Težko komentiram to dejstvo, ker ne poznam razlogov. Najverjetneje gre za finančni položaj. Ker vidijo, da ni sredstev, želijo preveriti pogodbo," pa je informacijo komentiral sedanji okoljski minister in nekdanji obrambni minister Karl Erjavec.

Na ministrstvu za obrambo so povedali, da za zdaj še ne vedo, ali so že dobili uradno sporočilo Patrie o ustavitvi proizvodnje, in da je zadevo v tem trenutku težko komentirati. Obenem so spomnili, da so doslej – kot je bilo tudi načrtovano – prevzeli 13 vozil in da so že večkrat dejali, da bo ministrstvo spet pristopilo k pogajanjem za spremembo pogodbo.

Delavce premestili, oklepniki čakajo
Delavce, ki se trenutno delajo pri proizvodnji patrij, so premestili znotraj orodjarne, medtem ko na prevzem s strani ministrstva za obrambo še vedno čaka 20 vozil, je poročal Pop TV.

Vlada naj preuči možnost prekinitve pogodbe
Odbor za obrambo je danes sicer zaključil razpravo o poročilu računskega sodišča o nakupu patrij. V zvezi s tem je sprejel tudi sklep, v katerem vlado poziva, naj preuči pravne možnosti za enostransko prekinitev pogodbe o nakupu oklepnikov, vključno z oceno, kakšne posledice bi imela takšna prekinitev. Prav tako mora vlada pripraviti izhodišča, na podlagi katerih se bo v prihodnje odločala o nadaljnjem ravnanju glede nakupa oklepnikov. Še pred tem pa je odbor na predlog koalicijskih poslancev s sklepom ugotovil, da je bil nakup oklepnikov 8 x 8 negospodaren in neuspešen.

Presoja, kateri dokumenti bodo javni
Na predlog Cvete Zalokar Oražem (Zares) so člani odbora sprejeli tudi sklep, s katerim ministrstvo za obrambo in vlado pozivajo, naj iz gradiv, ki se nanašajo na nakup, odstranijo oznako zaupnosti, posebej s "kriterialnega modela ocenjevanja ponudb, poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb in spremembe predmeta naročila". Glede umika oznake zaupnosti je obrambna ministrica Ljubica Jelušič že med razpravo povedala, da bodo na ministrstvu presodili, kateri izmed dokumentov lahko postanejo javni in kateri ne. Še posebej pa bodo pozorni pri dokumentih o ocenjevanju ponudb.

Na ministrstvu se namreč bojijo, da bi javnost "lustrirala ljudi, ki so ocenjevali ponudbe, sicer bomo v prihodnjih letih prišli v fazo, ko nihče več ne bo hotel sodelovati pri takšnih projektih". Odbor za obrambo od vlade tudi pričakuje, da bo pripravila izhodišča, na podlagi katerih se bo v prihodnje odločala o nadaljnjih ravnanjih glede nakupa oklepnikov. Poleg tega so ugotovili, da je bil nakup oklepnikov negospodaren.

Leto dni pozneje
Letos namreč mineva eno leto, odkar je finska televizija YLE predvajala oddajo Resnica o Patrii, v kateri je bil takratni premier Janez Janša obtožen, da je pri poslu s patriami prejel podkupnino. Obtožbe novinarja Magnusa Berglunda do danes niso bile dokazane, Janša pa je navedbe označil za laž in konstrukt.

Dokazov ni, le logično sklepanje
Milan Švajger, direktor Sistemske tehnike, ki na razpisu za nakup oklepnikov ni bila izbrana, je v oddaji dejal, da odločitve o izbiri Patrie za dobavitelja oklepnih vozil ni sprejel obrambni minister Karl Erjavec, pač pa je bila sprejeta ''v ozadju, zelo blizu premierja''. Ob tem je tudi dejal, da se je premier s Patrio dogovarjal o nakupu. Kot je pozneje pojasnil, za to trditev sicer ni imel dokazov, je pa logično sklepal.

Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos pa je dejal, da so bili v ''nakup oklepnikov vpleteni ljudje, ki so zelo blizu vrha''. Dan pozneje je poudaril, da dokazov za takšno trditev nima, da pa ga je k njej pripeljalo ''logično sklepanje oziroma pogled v to, kdo vse se je v zadevi angažiral, da bi jo potisnil pod preprogo''.

Preiskava traja, ovadb še ni
Domnevno podkupovanje že dobro leto preiskujejo finski in slovenski preiskovalci, nobeni izmed njih do zdaj niso vložili še nobene ovadbe. Preiskava bi morala biti po prvotnih napovedih sicer končana že spomladi letos, po besedah vodje finskih kriminalistov Kaja-Erika Björkqvista pa naj bi preiskovanje končali konec tega leta. 

Poročilo računskega sodišča pred poslanci
Računsko sodišče je pred kratkim v poročilu zapisalo, da pogajanja o nakupu oklepnikov niso bila izvedena optimalno in da Sloveniji z njim ne bo uspelo doseči zavez, danih Natu. Dodali pa so, da iz revizijskega poročila ni mogoče ugotoviti indicev o morebitnih kaznivih dejanjih.

O revizijskem poročilu pa je danes na nujni seji razpravljal odbor za obrambo. Predsednika odbora Jožefa Jerovška je zmotilo, da je računsko sodišče ocenjevalo tudi skladnost nabave s standardi Nata. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pa je pojasnil, da je ena od temeljnih nalog računskega sodišča tudi ocenjevanje doseganja ciljev, torej tudi smotrnosti v smislu učinkovitosti in uspešnosti doseganja ciljev.