Kot je ob začetku mednarodne konference o vlogi nacionalnih parlamentov v procesih odločanja v Evropski uniji, ki jo prireja Inštitut Jožeta Pučnika, spomnil predsednik državnega zbora France Cukjati, bo nova Lizbonska pogodba nacionalnim parlamentom omogočila, da na zakonodajne predloge v roku osmih tednov podajo svoja mnenja. To morajo nacionalni parlamenti sicer znati izkoristiti, vendar pa je to po Cukjatijevem mnenju prava pot "za izgradnjo močne in celostne parlamentarne dimenzije, ki bo narodom in državljanom Evrope blizu".

Predsednik nemškega bundestaga Norbert Lammert je menil, da se Evropa sedaj razvija v smeri večje parlamentarizacije, zato se tudi ni mogoče izogniti večji vlogi nacionalnih parlamentov. Toda nacionalni parlamenti ne smejo postati enakovreden partner institucijam odločanja v EU, oziroma kot je poudaril Lammert, ne smejo postati tekmec Evropskemu parlamentu. "V Evropskem parlamentu se oblikuje parlamentarna volja skupne Evrope, v nacionalnih parlamentih pa nacionalni interesi," je še dejal Lammert.

Predsednik portugalskega parlamenta Jaime Gama pa je ob tem opozoril, da je treba zagotoviti večjo učinkovitost nove Evrope. To pa bo prinesla Lizbonska pogodba, ki prvič v kaki pogodbi skupnosti omenja vlogo nacionalnih parlamentov, je prepričan Gama. Podpredsednik francoske nacionalne skupščine Marc Laffineur pa je dodal, da Lizbonska pogodba nacionalnim parlamentom prvič omogoča, da aktivno prispevajo k delovanju EU. Izpostavil je predvsem možnost, da nacionalni parlamenti ukrepajo pred sodiščem evropskih skupnosti, če menijo, da v zakonskem predlogu ni upoštevano načelo subsidiarnosti.

Po Lizbonski pogodbi mora Evropska komisija svoje zakonodajne predloge istočasno kot Evropskemu parlamentu posredovati tudi nacionalnim parlamentom. Ti imajo nato osem tednov časa, da jih preučijo in podajo svoja mnenja. Če določeno število nacionalnih parlamentov meni, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, mora komisija obrazložitve teh mnenj upoštevati.