Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Redko pišemo o dobrih zgodbah, tokrat pa sploh prvič o stečaju, ki je dobra zgodba. Ne zato, ker bi delavci po pol leta čakanja na plačo le dobili vsaj nadomestilo za brezposelne in izplačilo iz jamstvenega sklada, ampak ker ima kljub stečaju 70 ljudi delo in redno plačo. To je dokaz, da se tudi znotraj menda slabe obstoječe zakonodaje da najti dobre rešitve. Da tudi pri nas stečaj ni nujno nateg upnikov in razprodaja tega, česar roparskim menedžerjem oziroma lastnikom ni uspelo pokrasti.

Za zdaj. Rimske terme so za zdaj dobra zgodba o stečaju. Upam, da bodo tudi ostale. Da to ni nujno, kaže primer Preventa Pura, kjer je prav tako kazalo dobro. Bili so edini dobavitelj sedežev za en tip Volkswagnovih avtomobilov in pravzaprav obsojeni na uspeh, a so zaradi dolgotrajnega postopka prodaje na koncu morali zapreti vrata. Upam, da bo tokrat drugače. Dodaten dvom vzbuja tudi stečajni upravitelj Boris Dolamič, ki naj bi ga nacionalni preiskovalni urad pred slabima dvema mesecema ovadil zaradi suma, da je kot direktor propadlega gradbinca GPG, ki je na koncu pristal v stečaju, izigral upnike. Slaba popotnica za stečajnega upravitelja, ki naj bi jih varoval, a za zdaj ni indicev, da kaj podobnega počne tudi v Rimskih termah. Upam, da bo tako tudi ostalo. In upam, da se postopki pri nas le poenostavijo. V ZDA je že mesec in pol po razglasitvi stečaja General Motors (to je bil četrti največji stečaj v zgodovini) novi General Motors odkupil uspešne dele proizvodnje. Pri nas smo Prevent Pur samo prodajali devet mesecev.