Zaradi jutranje megle ter številnih ploh in neviht, se letošnje poletje v ozračju nabirajo velike količine vlage. ta je glavni krivec za številne bolezni in plesni na vrtninah, predvsem na paradižnikih, ki so jih letos rešili le redki vrtnarji.

Paradižnikova plesen spada med najpogostejše in tudi najbolj nevarne bolezni paradižnika, napade pa lahko tudi krompir. Pege se največkrat pojavijo na robovih listov in so sprva svetlosive do svetlorjave barve in nepravilne oblike. Kasneje pege potemnijo in se začnejo sušiti. Na steblih se okužba kaže kot pojav temnih peg, običajno na mestih, kjer izraščajo listni peclji.

Napadene liste in plodove odrežite

"Če se napad zgodi, ga poskušamo zaustaviti tako, da se najprej porežejo napadani listi in plodovi. Redno potrgamo vse zrele plodove, ki bremenijo rastlino. Od pripravkov pa uporabljamo žajbljev, rmanov čaj, pripravek iz preslice ali sode bikarbone. Od kupljenih bakrena listna gnojila, listna gnojila, ki vsebuje srebro, izvlečke vrbovega lubja ali aluminijev sulfat. Trikrat zapored – na tri dni presledka, predvsem pa kjer je možno zagotoviti prevetrenost nasada, zračenje v rastlinjakih.“ svetuje Miša Pušenjak, avtorica številnih knjig o vrtu.

Foto: K. Kl. Plesen paradižnika

V vlažnem poletju gliva okuži tudi plodove, na katerih se pojavijo manjše temnejše pege s srebrnkastim nadihom. Na okuženem delu meso otrdi in pogosto razpoka. Plodovi v najhujšem primeru zgnijejo.

"Kar je na vrtu paradižnika na prostem, postajajo listi črni, v rastlinjaku pa je še lep. Črn postaja zaradi vlage in megle, za preventivo pa ga škropim z žajbljevim čajem. Žajbelj samo poparim in pustim, da se ohladi. Ne sme se ga kuhati, črne liste na paradižniku pa je treba potrgati,“ pravi 69-letna dolgoletna vrtnarka Helena.

Foto: K. Kl. Plesen paradižnika

Okolju prijazen fungicid

Če konice listov posivijo, postanjo črne, list pa se zvija, je treba list takoj odstraniti. Če počrni steblo, je potrebno paradižnik prikrajšati pod mestom okužbe in bo ponovno pognal močne poganjke. Počrnele sadike lahko tudi zamenjate z novimi, če želite sadove obirati septembra. Če pa so na rastlinah že plodovi, se lahko lotite zdravljenja paradižnika. Najpreprosteje je, če si doma pripravite okolju prijazen fungicid.

Bistvo domačega fungicida je soda bikarbona, ki jo zmešate z vodo. Da ni škodljivo rastlinam je za pet litrov vode priporočljivih 25g sode bikarbone (1-2 kuhinjski žlici). Potrebno je dodati še olje, da se bikarbona ob jutranji rosi ne izpere in pa milo, ki ga nastrgate in pustite, da se raztopi. Naloga mila je, da se olje in soda bikarbona enakomerno zmešata z vodo in razporedita po listih. Zmes je potrebno le še zliti v stekleničko z razpršilom, jo dobro pretresti in skrbno poškropiti rastlino.

Aspirin, mleko, žajbljev čaj ...

Učinkovito naj bi bilo tudi škropljenje z aspirinom. Priporočen odmerek je ena tableta na en liter vode. Aspirin vsebuje salicilno kislino, ki se nahaja tudi v rastlini. Okužena rastlina namreč sama kot obrambo prične proizvajati in kopičiti salicilno kislino. Z aspirinom rastlini umetno dodamo salicinsko kislino in tako sprožimo njene obrambne mehanizme.

Nekateri priporočajo tudi škropljenje rastlin z mlekom ali žajbljevim čajem. Mleko se uporablja pri zatiranju glivic plesnivk. Uporablja se polnomastno, če je le mogoče nepasterizirano mleko, zmeša pa se ga z vodo v razmerju 1:1. Domače polnomastno mleko se meša 3:7 (mleko:voda), uporabna pa je tudi sirotka.

Solatna in čebulna plesen

Preventivno se uporablja tudi kamilični čaj, s katerim pa se škropi le zdrave rastilne, da ne bi zbolele. Škropite vsaj enkrat na teden ali celo pogosteje v času, ko je nevarnost za plesni na rastlinah največja. Pazite, da rastline škropite, ko so povsem suhe, da se škropivo lepo prime nanje. "Plesen lahko napade krompirjevke, drugih pa ne, a jasno je, da so v tem primeru pogoji izpolnjeni tudi za solatno in čebulno plesen,“ še dodaja Pušenjakova.

Rastline zaščitite, preden se bolezen začne

Ko se bolezen enkrat pojavi, lahko zelo hitro uniči cel nasad, zato moramo rastline zaščititi še preden se bolezen sploh začne. "Paradižnik je treba saditi pod tunel, nadstrešek ali rastlinjak. Sadite ga 50 cm v vrsti 70 do 80 centimetri med vrstami, ne preveč skupaj. Skrbite za dobro prehranjenost, redno odstranjevanje zalistnikov in nikoli ne v vlažnem vremenu 'šariti' po krompirju in nato po paradižniku ker se plesen hitro širi,“ svetujejo vrtnarji v Zelenem svetu. Grmaste sorte paradižnika so bolj ogrožene od sort, ki se gojijo na oporah, saj se sadijo bolj na gosto. Imajo več listja, zaradi česar se na njih vlaga zadržuje dalj časa.