Državni zbor je namreč v začetku marca sprejel zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice hetero- in homoseksualnih parov. Koalicija za otroke gre želi, da bi se o noveli državljani izrekli na referendumu, a je državni zbor zavrnil njegov razpis, zato se je koalicija obrnila na ustavno sodišče. Odločitev sodišča še ni znana.

Foto: Anže Petkovšek parada ponosa Pred udeležence sta stopili tudi registrirani partnerki Jedrt Maležič in Andreja Lapuh Maležič, sicer v pričakovanju otroka. Kot pravita, njun otrok na svet prihaja v času, ko o njunih pravicah odločajo drugi, zato je aktivno državljanstvo vse, kar jima preostane, če mu želita razgrniti malo drugačen svet, kakor sta ga bili deležni sami.

Tudi morebitna pravnomočnost prej omenjene novele pa po njunem mnenju ne bo v celoti zajezila predsodkov, ki spotikajo njihovo skupnost na poti k enakopravnosti. Za to potrebujejo tako podporo svojih bližnjih ter mnogih drugih, znanih in neznanih.

Prišle tudi družine z istospolnimi partnerji

Letošnja parada poteka pod geslom PRIDEm z družino, tudi dejansko je nanjo prišlo kar nekaj družin ter tudi veliko staršev s svojimi istospolno usmerjenimi otroci. Povorki, ki je svojo pot začela na Metelkovi in se v dobri uri sprehodila do Novega trga, so se pridružili tudi nekateri turisti in tuji aktivisti. Mnogi mimoidoči pa so dogajanje opazovali z zanimanjem, nekateri so udeležence pozdravljali, jim hupali v pozdrav in mahali z oken.

Foto: Anže Petkovšek parada ponosa Povorko sta spremljala dva tovornjaka z glasbo, številni so s seboj prinesli mavrične zastave ali pa nosili transparente z raznimi sporočili. Zbrane so spremljali policisti in varnostniki ter redarji, po nekaterih ulicah središča mesta je promet zastal za krajši čas. Ob prihodu udeležencev na Novi trg je nekaj posameznikov na ljubljanskem gradu razgrnilo mavrično zastavo.

Zdaj se zabava na Novem trgu nadaljuje ob zvokih elektronske glasbe, po 22. uri pa se bo dogajanje preselilo nazaj na Metelkovo.

V Ljubljani prva parada ponosa leta 2001

Prvo parado ponosa pri nas pa so organizirali leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja v enem izmed ljubljanskih lokalov. Na lanski paradi pa se je zbralo največ udeležencev doslej, okoli 1000.

Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za proslavo različnosti in promocijo strpnosti.

dezurni@zurnal24.si