"Velikonočno jutro je znova prineslo staro in vedno novo sporočilo, Kristus je vstal," je v svojem govoru dejal papež Benedikt XVI., ki je izrazil željo, da bi njegovo sporočilo doseglo vse. Izpostavil je nasprotje med veseljem, ki ga prinaša velika noč, in vojnami, boleznimi, revščino, lakoto ter nasiljem, ki so prisotni v svetu.
Zavzel se je za to, da v Libiji mesto orožja zavzameta diplomacija in dialog ter da se omogoči dostop humanitarnim organizacijam. Prav iz severne Afrike se je v Evropo steklo veliko beguncev, ki so bili prisiljeni zapustiti najdražje in dom. Papež je poudaril, da jim je treba priti naproti in jim pomagati po najboljših močeh v duhu solidarnosti.
Vse mlade v deželah severne Afrike je pozval, naj se zavzamejo za pospešeno iskanje skupnega dobrega, kjer bo revščina premagana in bo znova vzpostavljeno spoštovanje človekovih pravic.
Izrazil je tudi željo po tem, da bi se znova vzpostavilo civilno sožitje med prebivalci Slonokoščene obale, "da bi ozdravili globoke rane, ki jih je povzročilo nasilje". Spomnil se je tudi Japonske, ki se sooča s posledicami potresa in cunamija.
"Kristus je vstal, je živ in hodi z nami, zato pojmo in bodimo zvesti svojim dolžnostim na tem svetu in s pogledom, uprtim v nebo. Veselo veliko noč vsem," je zaključil papež. Tradicionalno je papež voščil vesele praznike v 65 jezikih sveta, tudi v slovenščini.
V soboto je papež Benedikt XVI. v baziliki svetega Petra vodil bedenje. V pridigi se je dotaknil teme božjega stvarjenja in krstil šest odraslih ljudi z vsega sveta.
Dejal je, da je napačno razmišljanje, da se je "v nekem kotu vesolja slučajno razvila vrsta, ki je sposobna razmišljati in iskati racionalnost v lastnem nastanku". "Če bi bil človek samo produkt evolucije nekje na robu vesolja, potem njegovo življenje ne bi imelo smisla in bi bilo čudež narave. Ampak ne, na začetku je razlog, in to stvaritveni, božanski razlog," je dejal.
V Vatikanu potekajo tudi priprave na beatifikacijo pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki bo potekala 1. maja. V Rimu pričakujejo najmanj 300 tisoč dodatnih obiskovalcev, ki bodo prisostvovali beatifikaciji.
Slovesno tudi po Sloveniji
Danes so tako po vsej Sloveniji potekale vstajenske procesije in maše. V Ljubljani jo ob 8.30 vodi nadškof in metropolit Anton Stres. V Mariboru jo je ob 7. uri vodil mariborski nadškof in metropolit Marjan Turnšek. Evangeličanski škof Geza Erniša je velikonočno bogoslužje vodil ob 10. uri v Moravskih Toplicah. Paroh srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković je velikonočno liturgijo prav tako vodil ob 10. uri.
"Ljubiti življenje in soočloveka"
Ljubljanski nadškof Stres je v velikonočni poslanici zapisal, da "Jezusova velikonočna zmaga nad zlom je in ostaja središče, ki nam zagotavlja premoč dobrega nad zlom, zmago ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo." Vsem vernikom je zaželel, da svetloba velikonočnega jutra "ob letošnjih velikonočnih praznikih obsije tudi vašo življenjsko pot, posebej tiste med nami, ki jih tarejo preizkušnje, izgube in strah. Utrdi naj nas tudi v vedrem zaupanju in pogumnem prizadevanju za vse dobro med nami."
mariborski nadškof Marjan TurnšekVsem kristjanom, ki letos istočasno praznujemo veliko noč, in vsem ljudem dobre volje, želim blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj nas iz zime samoljubne naravnanosti prebudijo v dar drug drugemu iz ljubezni. Kajti le ljubezen preživi smrt! In Bog je ljubezen!
Mariborski nadškof Turnšek se je dotaknil trenutnih razmer in najrazličnejših kriz, ki jih preživljajo ljudje. Poudaril je, da je sporočilo velike noči preprosto, "samo človek, ki pozablja nase zato, da bi v ljubezni prednostno poskrbel za bolj potrebne, kot je sam, lahko prinese prave rešitve na vseh področjih."
Evangeličanski škof Erniša je poudaril, da je ključno sporočilo praznika "ljubiti življenje in z njim ljubiti sočloveka. Tu in zdaj. Bolnega, zapuščenega, osamljenega, brezdomca, lačnega kruha in lepe besede." "Praznovanje letošnje velike noči naj nam torej da moči, da naše hladno srce postane toplo, da naša vera postane živa, da se naše oči odprejo za potrebne stvari in da nas naše hrome noge popeljejo tja, kjer je potrebno uresničevati našo človečnost," je še dejal.
Praznik veselja in upanja
Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražajo z vzklikom aleluja. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in koncu psalmov.
Priprave na veliko noč so se začele s postom, ki se začne na pepelnično sredo in traja 40 dni. Sklene se z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Tridnevje ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.