To bo že deveti konzistorij, uradno srečanje kolegija kardinalov, v času papeževanja Frančiška. Pozorno ga bodo spremljali predvsem zaradi morebitnih namigov o prihodnji usmeritvi Cerkve, saj je 86-letni papež v preteklosti že dejal, da ni izključeno, da bi nekoč odstopil s položaja, kot je to storil njegov predhodnik Benedikt XVI.

Papež lahko za vključitev v kolegij kardinalov izbere kateregakoli posvečenega duhovnika. S sestavo tega telesa lahko vpliva na naslednji konklave in s tem na izvolitev svojega naslednika, saj papeža lahko izvolijo le kardinali.

V skladu s tradicijo bodo prihodnji kardinali pokleknili pred papežem, da prejmejo svoj škrlatni biret, značilno pokrivalo. Vsak kardinal bo prejel tudi kardinalski prstan. Kasneje bo lahko javnost pozdravila t. i. nove prince Cerkve.

Med novimi kardinali so nadškofi Victor Manuel Fernandez iz Argentine, Robert Francis Prevost iz ZDA in Italijan Claudio Gugerotti. V kardinala pa bosta danes povzdignjena tudi predstavnika Cerkve iz dveh občutljivih geopolitičnih območij, med drugim latinski patriarh iz Jeruzalema in škof iz Hongkonga. Predvsem slednji naj bi bil ključen pri izboljšanju odnosov s Kitajsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po novem bo v kardinalskem zboru 137 kardinalov, ki lahko volijo novega papeža, pri čemer jih je 99 imenoval Frančišek. Nekateri opazovalci ocenjujejo, da je to močan pokazatelj glede prihodnosti Cerkve, ki bo verjetno ostala bolj tolerantna z večjo osredotočenostjo na revne in marginalizirane.

dezurni@styria-media.si