"To je glavni razlog, da je vlada Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) naročila, da takoj začne z aktivnostmi za uvoz premoga. Ne zato, da bi nadomestil proizvodnjo premogovnika, pač pa obratno, saj želimo, da bi premogovnik maksimalno in takoj povečal proizvodnjo. Kot smo bili danes seznanjeni, žal to ne gre tako hitro," je dejal premier.

Ob tem so zanj pomembni tudi pogovori o točki izstopa iz premoga, za kar je trenutno letnica postavljena pri 2033. Po njegovem je pomembno, da je sprejeta strategija do leta 2026, osredotočiti pa se je treba na to, da se jo operacionalizira.

Goloba predvsem skrbi, da projekti še niso pripravljeni in da Slovenija denarja, ki ga ima glede na obseg prestrukturiranja regije malo, ne bo znala ustrezno investirati v šaleški regiji. "Tudi ta proces mora teči enako nemoteno, zato se je treba zavedati dvotirnosti. Na eni strani začasno povečati odkop in tudi uvoz, da premostimo energetsko krizo, na drugi pa biti pripravljeni na prestrukturiranje regije, ko se bo izstop iz premoga tudi zares začel," je dodal.

Predsednika vlade so danes seznanili tudi s problematiko delovne sile, zaradi česar bo težko maksimizirati že obstoječa odkopna polja. Ta teden so znova odprli drugo odkopno polje, v torek so v Velenje in s tem v Termoelektrarno Šoštanj (Teš) pripeljali prvi vlakovni konvoj indonezijskega premoga. Tudi zato je Golob danes rudarjem prišel zagotovit, da jih še naprej potrebujejo in da ne bodo zapostavljeni.

Foto: Epa Premog

Glede uvoza premoga je dejal, da to ni najdražja rešitev. Če bi ga Sloveniji uspelo uvoziti dovolj, kar bo po njegovem mnenju zelo težko doseči, bi to bilo še vedno ceneje, kot uvažati električno energijo po cenah, ki jih trenutno diktirajo finančni špekulanti.

Generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer je zagotovil, da bodo skušali maksimizirati proizvodnjo premoga ter zagotoviti večje zaloge na deponiji premoga. Glede načrtov za zaprtje premogovnika do leta 2033 je dejal, da je treba temu v sedanjih časih energetske draginje pristopiti smotrno.

Izkop v Velenju gre trenutno po zastavljenih načrtih, je dejal, še vsaj kakšno leto pa bo potrebno za sanacijo posledic letošnjega stebrnega udara. "S sanacijo smo začeli na prioritetnih lokacijah, ki so nujne za zagotavljanje tekočega procesa proizvodnje, ostalo pa bo še sledilo," je dejal Rošer.

Foto: Epa Premog

Kot je še dodal, je v torek na njihovo območje prispela prva vlakovna kompozicija s premogom, danes tudi že druga, vsaka od njih pa zajema okoli 1200 ton premoga. V kratkem bo Teš prve dobavljene količine testiral, nato pa bodo znani naslednji koraki. Za uvoz je v prvi fazi poskrbel Teš, pozneje pa bo uvoznik najverjetneje Premogovnik Velenje.

O morebitni širitvi odkopnih polj je dejal, da gre za zahteven projekt, saj bi potrebovali vsaj tri leta, pri tem pa jim dodaten izziv predstavlja tudi kadrovska problematika. "Zaposlili smo že rudarje iz Bosne in Hercegovine, pogovori potekajo tudi za možnosti dodatnih rudarjev iz Severne Makedonije," je še povedal Rošer in dodal, da odločitve o tretjem odkopnem polju tako še niso sprejeli, je pa ta še vedno na mizi.