Vlada je v iskanju finančnih sredstev za sanacijo in obnovo po avgustovskih poplavah v predlog zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti zapisala, da se socialni transferji v letu 2024 ne uskladijo z inflacijo. Ko je bil predlog zakona že v postopku obravnave v DZ, je to določbo spremenila v delno uskladitev.

Kot je prejšnji teden po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič, so se v koaliciji dogovorili o dopolnilih k predlogu zakona o izvrševanju proračuna, med drugim da se socialni transferji v letu 2024 uskladijo v višini 70 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. S tem je soglašala tudi vlada, je dodal.

Poslanski skupini SDS in NSi sta za današnje glasovanje vložili dopolnili, da se ta člen iz zakona črta in se torej socialni transferji uskladijo z inflacijo v celoti. Da ga bo podprl, je že v torek napovedal poslanec Levice Miha Kordiš, ki je tako tudi ravnal. Za opozicijsko dopolnilo je glasovala tudi Mojca Šetinc Pašek iz poslanske skupine Svoboda, ki je pred tem dejala, da se ji zdi privarčevanih 18 milijonov evrov na ramenih najšibkejših nekaj nepojmljivega.

DZ je tako dopolnilo izglasoval s 34 glasovi za in 28 proti, vendar je po glasovanju več poslancev Svobode trdilo, da so pritisnili tipko proti, medtem ko so v sistemu zabeleženi kot odsotni ali vzdržani. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je zato sejo večkrat prekinila, vmes so preverili glasovalne naprave, se pogovorili s tehničnimi službami in opravili posvet vodij poslanskih skupin. Nazadnje se je odločila sejo prekiniti. Nadaljevala se bo danes opoldne.

Opozicija pa je Slavila dvojno. Najprej, ker so poslanci izglasovali njihov amandma, na družabnih omrežjih pa tudi zaradi neuglašenosti koalicije. "Panika v vladni koaliciji potem, ko je poslanska skupina Svobodnjakov na poziv prve murgelske strojnice v DZ Mojce Pašek Šetinc razpadla in omogočila sprejem amandmaja," je zapisal šef SDS Janez Janša.

Foto: Državni zbor poslanska skupina Svoboda

Pred tem je DZ že potrdil proračuna za leti 2024 in 2025. Prihodnje leto je poraba predvidena v višini 16,2 milijarde evrov, leto pozneje se bo znižala na 15,8 milijarde evrov. V obeh letih skupaj je za sanacijo po poplavah predvidenih 1,6 milijarde evrov.

Ponovna uveljavitev fiskalnih pravil in ukrepi za blaženje posledic poplav zahtevajo večjo fiskalno disciplino in dodaten denar, je v sredo povedala Saša Jazbec s finančnega ministrstva. To naj bi med drugim dosegli z le delno uskladitvijo socialnih transferjev z inflacijo v letu 2024 ter ohranitvijo zneskov olajšav in davčnih razredov pri dohodnini v zdajšnji višini. Se pa zvišujejo sredstva za občine, medtem ko se bodo pokojnine že januarja zvišale za 8,2 odstotka.