Pred dvema tisočletjema, ko je v Judeji (približno na območju današnjega Izraela) kraljeval rimski vazal Herod I. Veliki, so vzdolž reke Jordan rasla številna "drevesa življenja", kot so takrat imenovali dateljnove palme. Njihovi plodovi so bili zelo zaželeni in na znameniti gorski Herodovi trdnjavi Masada so jih z veseljem uživali.

Triletni Metuzalem na dva tisoč let podlage
Neposredno povezavo s tistimi davnimi časi predstavlja dateljnova palma, ki so jo izraelski znanstveniki leta 2005 vzgojili iz dva tisoč let starega semena. Seme je bilo najdeno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer med arheološkimi izkopavanji na Masadi. Takrat so našli tri semena dateljnove palme, jim z radiokarbonsko metodo določili starost, jih pozneje kultivirali, a samo iz enega je zrasla palma, ki je do današnjih dni zrasla že v 1,2 metra visoko drevo, imenovano po Metuzalemu. Ali bo drevo rodilo sadove – samo ženska drevesa imajo plodove – bo jasno šele čez nekaj let, ko bodo lahko določili njegov spol, v članku za ameriško revijo Science pravijo znanstveniki.

Raziskovalci se zdaj ubadajo z vprašanjem, kako je lahko seme še po dva tisoč letih obdržalo sposobnost kalitve. Največ naj bi k temu pripomogle visoke temperature skozi vse leto.

Svojevrsten genetski zapis
Metuzalem, ki ima z današnjimi dateljnovi palmami skupno le polovico genetskega zapisa, je z izjemo nekoliko porumenelih listov povsem zdravo drevo in ima glede na starost semena, iz katerega je zrasel, svojevrsten rekord, saj je dosedanji rekorder lotus, zrasel iz semena, starega "le" 1300 let.