"Ocenjujem … da se vlada precej dobro na osnovi strokovnih izhodišč tako pri ukvarjanju z zdravstvenim delom krize kot s socialno-gospodarskim delom krize ukvarja po svojih najboljših močeh, vestno, ne brez napak, ne brez spodrsljajev. Ampak ni priročnika pri ukvarjanju s to krizo. Vlada se trudi, to je očitno. Pomaga tistim, ki so v stiski. Zdi se mi, da je tudi večina finančnih sredstev, ki so namenjena prebivalstvu, dobro targetirana," je povedal Igorju E. Bergantu in Rosviti Pesek, ki sta ga spraševala.

Pahor je tudi povedal, kako pogosto in o čem se pogovarjata z Janšo. "S predsednikom vlade sodelujeva zelo redno, zelo veliko. Naj povem, ker dostikrat slišim vprašanje, ali so to zdaj samo prijetni pogovori, da so dostikrat tudi povišani toni, ampak vedno samo v enem takem delovnem vzdušju. Dostikrat se o kakšnih stvareh tudi ne strinjava, ampak vedno sva skupaj, dostikrat tudi dlje, kot kdo misli, samo zato, da razčistiva nekatera vprašanja. S tem sodelovanjem sem zadovoljen in bi si želel, da tako ostane, ne glede na to, kdo bo vodil vlado do izteka mojega mandata,« je povedal.

Kljub pojavu novih sevov koronavirusa je Pahor optimističen in pričakuje, da se bo kriza do poletja iztekla. "V mojih številnih srečanjih z ljudmi, ki se v prvi vrsti ukvarjajo s problemom epidemije, vidim glede tega eno veliko upanje in optimizem. Veliko več malodušja in morda celo nestrpnosti je pri tistih, ki nas tako ta problem, razen tako, da moramo upoštevati ukrepe, ne zadeva. Vendar pa ne bi podcenjeval razmer, stiske so povsod, problemi so mnogokje, vsi smo utrujeni od epidemije. Pozivam pa, da zdaj, v teh v zadnjih mesecih, ko dejansko s cepivom dobivamo možnost zaključka te krize, strnemo vrste in skupaj prečkamo ciljno črto, ki je nekje, kot se rekel, v maju, juniju tega leta," je pozval.

Moja novoletna želja je bila in ostaja, da bi dan državnosti, to je 25. junij letos, praznovali zunaj vsi skupaj, veseli, ker je konec epidemije; in ponosni, ker praznujemo 30. obletnico ustanovitve naše države. Upam, zelo upam, da se bo meni ta želja in želja vseh nas, se mi zdi, izpolnila.

Pahor meni, da je smiselno čimprej odločiti o konstruktivni nezaupnici, da se umiri politična negotovost, želi pa si, da bi politične stranke v zadnjem letu mandata sklenile sporazum. "Poglejte, prihodnje leto gremo na parlamentarne volitve, torej imamo še približno dobro leto, da bi v tem letu o treh stvareh: osredotočanju na epidemijo, na okrevanje in na predsedovanje, dali glave skupaj, politično voljo in znanje in se izkazali. To pričakujejo naši ljudje," meni Pahor.

Imam nekaj več kot četrt milijona sledilcev. Na mojih družbenih omrežjih sovražnega govora ne boste opazili. Ko mi kdo reče, da socialna omrežja nujno širijo samo sovraštvo, odgovarjam, da lahko širijo tudi ljubezen. Izbira je tistega, ki jih uporablja.

"Gospod Bergant, razumem, česa me obdolžujete ..."

"Nihče vam ne očita, da vi širite sovražni govor, ampak ravno na tak, pretirano benigen, premalo odločen, navsezadnje na trenutke, se opravičujem besedi, tudi banalen način izražanja. V bistvu pomagate banalizirati politiko, ki je ravno zato tudi takšna, kakršna je," je Pahorja izzval Bergant. "Gospod Bergant, razumem, česa me obdolžujete in zavračam to. Vi pravite; so trenutki, ko nekdo stori neko dejanje, ki vznemiri javnost in se takrat predsednik ne oglasi. Da, povedal sem, ob konkretnih primerih se ne bom opredeljeval, opredeljeval se bom splošno, ker je opredeljevanje o konkretnih primerih nevzdržno. Namreč, potem vselej drugi vpraša – kaj pa to, kaj pa to? Kaj jaz pogrešam sicer? Ne samo, da nekdo obdolži nekoga za sovražni govor, s katerim se ne strinja, mislim na neko stališče, ki je predstavljal s sovražnim govorom, ampak da se kakšenkrat kritično odzove tudi na svojega političnega sopotnika, ki je uporabil sovražni govor. Tega pogrešam malo več. Naj ne bo tukaj nobenih nesporazumov. Vedno sem zagovarjal neki dostojni politični govor, vedno sem zagovarjal politično kulturo. Meni je mogoče pripisati veliko napak, ne pa te, da bi vstopal v politični prostor s surovostjo," mu je odgovoril Pahor.

Pahor sicer meni, da je vprašanje volilnega sistema "življenjsko vprašanje slovenske demokracije". Ustavno sodišče je odločilo, da so volilni okraji zaradi različne velikosti neustavni, dva poskusa sprememb, ki sta zahtevala dvotretjinsko večino, sta propadla. Marca bodo poskusili spremeniti meje okrajev, za kar je dovolj navadna večina. "To mora biti sprejeto," je poudaril Pahor. 

dezurni@zurnal24.si