Še zlasti ga veseli, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sprejel vabilo na konferenco v okviru pobude Tri morja, visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini pa na vrh v okviru procesa Brdo Brioni.

To ni bil klasičen, dolgočasen protokolarni obisk, je ocenil Pahor po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, s katerim je sklenil dvodnevni obisk v Bruslju, ki po njegovih besedah dviguje ugled Slovenije.

"Slovenija v celoti pripada zahodnemu svetu ter deli z njim tako priložnosti kot skrbi. Gre za to, kako se bomo znali v zapletenih okoliščinah pozicionirati, ker se zahodni svet s protislovji v njem spreminja," je poudaril.

S tem vprašanjem je začel pogovor

Izpostavil je, da je pogovor s Tuskom začel z vprašanjem, ali imamo dovolj politične fantazije, zamisli in vizij, da bomo znali upravičiti podporo, ki jo bodo na evropskih volitvah verjetno dobile politične sile, naklonjene krepitvi EU.

Tusk je sicer po srečanju s Pahorjem tvitnil, da je bilo srečanje dobro in da sta razpravljala o razmerah na Zahodnem Balkanu, prihodnosti Evrope in konferenci v okviru procesa Brdo Brioni.

V povezavi z Zahodnim Balkanom je Pahor izpostavil, da je zelo pomembno, da EU sedaj Severne Makedonije ne pusti na cedilu. Juncker naj bi zagotovil, da se trudijo, da bi lahko junija dejansko zagotovili odločitev o začetku pristopnih pogajanj.

Tri morja v Ljubljani

Ena osrednjih tem obiska je bila pobuda Tri morja. Pahor je znova spomnil, da je njegovo povabilo nemškemu predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju na junijsko konferenco v Ljubljani sprožilo nejevoljo tako v evropskih državah kot v ZDA, tudi zaradi nemškega projekta Severni tok, ki po prepričanju Američanov krepi nevzdržno odvisnost od Rusije.

Domače kritike, da sponzorira ameriške poslovne odločitve v tem delu Evrope, je komentiral z besedami, da se za to trudita tako Kitajska kot Rusija in da ne ve, zakaj ne bi bile enako dobrodošle ameriške investicije, saj sta nam njihov poslovni model in kultura vendarle bliže.

Junijska konferenca v okviru pobude Tri morja je po Pahorjevem prepričanju pomembna politična in poslovna priložnost za Slovenijo, saj bodo ne nazadnje tam tudi šefi pomembnih bank. Priložnosti vidi predsednik tudi za Koper, a o podrobnostih ni želel govoriti.

Tudi ZDA se po Pahorjevih besedah na konferenco zelo resno pripravljajo, a za zdaj se še ne ve, za kakšno raven udeležbe se bodo odločile. Junckerjeva potrditev udeležbe je po predsednikovih besedah sicer dodaten vzvod, da "mogoče dobimo tudi visokega predstavnika, morda najvišjega predstavnika". Pahor sicer ne želi ne napovedovati ne dvigovati pričakovanj.

Pahor je danes tudi izpostavil, da je Junckerju znova povedal, da je Evropska komisija v primeru arbitraže zamudila idealno priložnost, da bi poudarila pomen vladavine prava in spoštovanja mednarodnih zavez ter dala celotnemu Zahodnemu Balkanu sporočilo, da je treba zaveze spoštovati.

Juncker pa je po njegovih besedah povedal, da Evropska komisija ni imela dolžnosti, ampak pravico, da bi se pridružila tožbi Slovenije pred sodiščem EU, a da se za to pač ni odločila.

Komisija sicer še vedno ima možnost, da se v postopku na sodišču opredeli. Na vprašanje, ali je dobil od komisije kakšne informacije glede tega, je Pahor poudaril, da je pri pričakovanjih glede ravnanja komisije zelo previden.

Znova je spomnil, da je arbitražni sporazum sopodpisal švedski premier Fredrik Reinfeldt, tedaj predsedujoči Svetu EU. EU ima tako pravne in politične dolžnosti, da ne ovrže prizadevanj glede spoštovanja sporazuma, alternative ni, poudarja Pahor.

Po njegovem prepričanju je čas, da Slovenija in Hrvaška, tudi zaradi zunanjih negotovosti, dosežeta dogovor, da se spoštuje odločitev arbitražnega sodišča, a obenem poudarja, da ni neučakan in da razume, da Hrvaška tega ne more storiti čez noč.

Pahor je navdušen nad tem, kar je uspelo grškemu in makedonskemu premierju, Aleksisu Ciprasu in Zoranu Zaevu glede imena Makedonije. Ob tem je spomnil, da je podobno pred desetimi leti uspelo njemu in hrvaški premierki Jadranki Kosor.

4. novembra letos bo deseta obletnica podpisa arbitražnega sporazuma v Stockholmu, je še spomnil Pahor, ki je sicer rojen 2. novembra, in je poudaril, da je ta dogodek takrat razumel kot svoje drugo rojstvo.