Predsednik republike Borut Pahor je ob današnjem 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, na osrednji državni spominski slovesnosti položil venec pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slovesnost sta s salvami iz pušk pospremila Garda Slovenske vojske in zvok trobil Policijskega orkestra.

Ob robu slovesnosti je Pahor v izjavi za medije izrazil upanje, da bo spomenik s svojo sporočilnostjo nagovarjal bodoče rodove Slovencev v smeri, da se vojne in z njimi povezani dogodki ne smejo več ponoviti.

Pri polaganju venca so Pahorja v državni delegaciji spremljali predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, podpredsednica DZ Meira Hot, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. Prisoten je bil še obrambni minister Marjan Šarec.

Pahor je v izjavi spomnil, da začetki spomenika segajo v leto 2009, ko je bilo odkrito množično grobišče v Hudi jami, čemur je sledil moralni šok in čustveni konsenz, da je treba te stvari urediti na primeren in dostojen način.

Sama postavitev spomenika je nato trajala nekaj časa, spremljale so jo tudi težave, vendar so te pozabljene, meni Pahor. Dodal je, da so spomenik ljudje sprejeli za svojega, ob čemer ga veseli, da je postal tudi del državnega protokola. Del protokola je sicer postal leta 2018, odkar je slovesnost polaganja venca del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov in ob današnjem dnevu.

Spomenik po Pahorjevem mnenju nagovarja bodoče rodove k zavezanosti miru in mirnemu reševanju sporov ter k medsebojnemu spoštovanju. "Lahko zgradimo svet brez sovraštva in brez sovražnega govora, brez neprijaznosti in nestrpnosti, ki nas lahko, če nismo dovolj zgodaj pazljivi, začnejo ogrožati," je opozoril Pahor.

Slovenija Umrl eden ključnih akterjev slovenske osamosvojitve

Predsednik državnega sveta Kovšca pomen spomenika vidi v tem, da se pred njim lahko srečajo svojci vseh, ki so zapustili ta svet, izmenjajo kakšno besedo in se spravijo ter poenotijo v dobrem spominu na vse tiste, ki jih več ni.

Ob tem Kovšca upa, da se bo tradicija sprave razvijala še naprej. "Slovenci smo v marsičem različni, vsaj v enem pa bi morali biti enaki. V spoštovanju vseh tistih, ki jih ni več med nami in dovoliti vsakemu, da spoštuje svoje na svoj način," je dejal.