V zapisu, naslovljenem Svarilo in smer, vnovič opozarja, da je politična kriza "odvečen luksuz", ki si ga ne moremo privoščiti, "čeprav je legitimen sopotnik demokracije".

Če ljudje menijo, da je za slabe razmere kriva vlada, je "najboljše, da se ta ocena potrdi ali ovrže z delom nove vlade", še piše premier. Opozarja še, da je proračunsko zadolževanje in višanje javnega dolga na tej točki po njegovih besedah "v vseh pogledih nesprejemljivo".

Zato so reforme s ciljem povečanja konkurenčnosti "neizogibne". "Če jih ne bomo sprejeli in se hkrati ne bomo pustili ujeti v past zadolževanja, bo treba sorazmerno s socialnim položajem znižati življenjski standard prebivalstva," je še povedal.

Navajeni na "hlapčevsko mentaliteto"

"Zgodovinsko smo nevajeni odgovornosti za svojo lastno usodo in navajeni na hlapčevsko mentaliteto. Toda hkrati smo kot samostojen narod in država zdaj brez izgovora, da krivdo neposredno valimo na tujo oblast in gospodarja," zapiše Pahor.

"Nismo še sposobni videti sebe kot suverenega subjekta v mednarodnih političnih, gospodarskih in drugih odnosih. Nismo navajeni, da gledamo v svet, da bi videli sebe, in videli svet, da bi gledali sebe. Zato se zatekamo k provincializmu, ki je nesposoben razumeti prepletenost in soodvisnost sodobnega sveta, katerega del smo. To je idealen humus za zmagoslavje demagogije in radikalizmov vseh vrst," še opozarja.

Paziti moramo, da ne postanemo kolonija

Meni, da je treba za "skoraj vsako ceno" ostati v isti valutni skupini kot Nemčija in Francija. Namiguje tudi na skorajšnje spremembe na ravni EU: "Če bo kdaj v prihodnje za večjo usklajenost ekonomskih in davčnih politik potrebna nova pogodba za evro, jo sooblikujmo in podprimo," pravi Pahor.

Države članice bomo morale čim prej sprejeti težko odločitev, ali bomo za povečano učinkovitost žrtvovali bistveno več suverenosti ali pa bosta skupnosti precej hitro izgubili smiselnost, moč in vpliv na globalne procese, opozarja premier. "V slednjem primeru sta mogoča dva razvoja. V prvem bo bistveno okrepljeno politično, gospodarsko in socialno povezanost verjetno sprejel le del držav, druge pa se bodo iz tega dogajanja izločile. Slovenija mora biti v prvi skupini," pravi premier.

"V drugem primeru pa bi poskus predolgega odlašanja z eno ali drugo odločitvijo končal v popolnem polomu evropske ideje, ki je več kot pol stoletja navdihovala mir in razvoj stare celine," opozarja.

Hkrati pa poudarja, da moramo ostati neodvisni: če bi Slovenija "v katerikoli okoliščini postala življenjsko odvisna od odločitev kogarkoli drugega, ne da bi nanje smela ali morala vplivati, bi v bistvu postala kolonija, ne več država," opozarja premier.

Vloga grešnega kozla "dolžnost premierja"

Po besedah premierja smo prišli "v položaj, ki ga moramo videti kot nevaren status quo. Slovenija, ki ne napreduje, nazaduje. Ni vmesne čakalnice. In zdaj moramo slišati enega zadnjih klicev za vkrcanje," opozarja.

Sprejetje "vloge največjega grešnega kozla" je po Pahorjevih besedah v takih kriznih okoliščinah "dolžnost, ki izvira iz položaja".

"Počakajmo, da alternativa razloži, kaj ve in kako zna bolje," zaključi Pahor.