Predsednik odhajajoče vlade Borut Pahor ter ministri Aleš Zalar, Franci Križanič in Mitja Gaspari so na novinarski konferenci opozorili na odgovornost politike, ki je na potezi, da pride do vlade s polnimi pooblastili. "Vsi tukaj si želimo, da bi do tega prišlo čim prej," je med drugim dejal premier. Je pa tudi izrazil skrb, da ni veliko upanja, da bi se to res zgodilo kmalu. Nova vlada s polnimi pooblastili lahko "sklada delčke v mozaik, da lahko pridemo do polne slike reševanja in rešitve" problemov, je povedal Pahor.
Pahor si želi vlade s široko podporo. O dogajanju v zadnjega pol leta pa je dejal, da si ga Slovenija ni zaslužila, da pa je stanje nepovratno. Ob tem je poudaril, da bomo, če se bo tako stanje nadaljevalo, zdrsnili, ali, kot je slikoviteje pojasnil: "Svet se še bolj hitro vrti, Slovenija pa še bolj trdno stoji."
Ker ni nove, se je angažirala stara vlada
Ker se ni posrečilo oblikovanje nove vlade, ki bi čim prej sprejela odgovornost za vodenje države, mora odhajajoča vlada z omejenimi pooblastili po premierjevih besedah oceniti, katere ukrepe naj sprejema za zaščito državnih interesov. Čeprav opravlja le tekoče posle, je sprejela predloge šestih zakonov, državni zbor pa bo moral odločiti, ali jih bo obravnaval.
Gre za predloge novega zakona o javnih financah, zakona o razvojnem načrtovanju in novel energetskega zakona, zakona o prevzemih, zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter zakona o hipotekarni in komunalni obveznici.
O podpori omenjenim zakonodajnim predlogom se bo Pahor v prihodnjih dneh pogovoril s predsedniki vseh parlamentarnih strank. "Prepričanje vlade, ki jo vodim in opravlja le tekoče posle, je, da bi bilo za državne interese koristno, če bi se paket omenjenih šestih zakonov sprejel," je k podpori pozval Pahor.
Ob tem je poudaril, da slovensko vlado skrbijo razmere v mednarodnem okolju, ker dodatno zaostrujejo razmere v domačem okolju. Napovedi za gospodarsko rast v območju evra in EU niso ugodne, je dejal in dodal, da moramo sami storiti vse, kar je mogoče, da se nam ne bi položaj zaradi politične nestabilnosti še poslabšal.
Gaspari opozarja na nujnost čim hitrejšega ukrepanja
Slovenija si zasluži ukrepanje, ki bi bilo danes in ne čez nekaj mesecev, meni minister Mitja Gaspari. Opozoril je, da Slovenija ima ta trenutek 90 strateških dokumentov, še 20 jih je v pripravi, kar kaže na popolno zmedo. Zato so predlagali zakona o razvojnem načrtovanju, ki je po ministrovih besedah nekakšen dvojček novega zakona o javnih financah, in sistematično ureja področje nacionalnega načrtovanja.
Obregnil se je ob poslovne banke, ki še niso ustanovile operativnega sklada, v katerem bi bile predvsem zasežene delnice podjetij, kar je po oceni ministra za razvoj, ki opravlja tekoče posle, sramota. Zato vlada pričakuje, da bo Banka Slovenije na tem področju kaj naredila oz. sprejela kakšne ukrepe.
Kot je dejal na današnji novinarski konferenci po seji vlade, banke pri tem ne morejo pričakovati, da bo država na tem področju prevzela njihovo vlogo. Glede ustanovitve slabe banke pa je Gaspari dejal, da se ta rešitev v mnogih državah v EU ni pokazala za dobro.
Ponovno jamstvena shema
Ponovno naj bi uvedli nekatere ukrepe iz prejšnjega zakona o javnih financah, ki so bili sprejeti za določen čas v odgovor na finančno in gospodarsko krizo. "Ponovno uvajamo jamstveno shemo države do poslovnih bank in s tem delujemo protikrizno," je dejal minister za finance Franc Križanič.
Vlada ponovno predlaga možnost dodatnega zadolževanja in izdajanja državnih poroštev. Dodatno zadolževanje je dovoljeno za financiranje kapitalskih naložb in odobravanje posojil določenim finančnim ustanovam s sedežem Sloveniji. S temi ukrepi je bil zakon o javnih financah dopolnjen v začetku krize, iztekli pa so se z letom 2010.