V nagovoru se je vprašal, kaj so naredili narobe ljudje, ki so na Frankolovem končali življenje. Po Pahorjevem mnenju niso nič naredili narobe, le tragična usoda jih je postavila v čas druge svetovne vojne.

Dejal je tudi, da sredino prejšnjega stoletja zgodovina opisuje kot čas izjemnega tehnološkega napredka sodobne civilizacije, vendar pa je ta ista civilizacija dosegla moralno dno. "Po koncu vojne so rekli nikoli več. In 50 let kasneje je bilo mogoče primerjati tiste fotografije iz Auschwitza s tistimi iz Srebrenice," je opozoril Pahor.

Pahor pozval k spravi

Spomnil je, da je glede razmer v naši domovini pozval k strpnosti, sožitju, medsebojnem razumevanju ne glede na razlike, ki so med nami. Pozval je tudi k spravi, k vsemu tistemu kar nam omogoča, da se kot narod ob najpomembnejših vprašanjih vendarle postavimo enotno za svoje narodne cilje. Pahor je poudaril še, da je vedno na strani tistih, ki si prizadevajo za reševanje sporov na miren način.

Slavnostni govornik Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje je izpostavil, da zmaga nad fašizmom ni pomenila zgolj konec doslej najhujšega in najbolj krvavega spopada v zgodovini človeštva, temveč je obenem postavila tudi temelje izgradnje boljšega in pravičnejšega sveta, v katerem bi ljudje, narodi in države presegli zgodovinske razmere in sovraštva ter svoje medsebojne odnose urejali na demokratičen, strpen, povezovalen, predvsem pa miren način.

Dejal je tudi, da so bile frankolovske žrtve različnih svetovnih nazorov in opredelitev, komunisti in kristjani, verni in neverni. "Predvsem pa je vsakdo izmed njih bil osebnost z lastno življenjsko zgodbo, upi, strahovi in hrepenenji - nekogaršnji mož, sin, oče ali brat. Čeprav so predstavljali vzorec takratne slovenske družbe in človeka, dejansko niso bili prav nič drugačni od nas, tukaj in zdaj," je dodal Kregar.

Po njegovih besedah slovenski upor proti okupatorju med drugo svetovno vojno, kljub vsem obsojanja vrednim, zlasti ideološkim skrajnostim in stranpotem, ostaja pomembno zgodovinsko poglavje ter eno glavnih sidrišč naše sodobne identitete.