Pahor načrtuje v nekaj dneh državniško pot v Indijo. Menda so v spremstvu razmišljali tudi o obisku Taj Mahala.

Premierovo ravnanje kaže, da z njim ni smiselno ravnati v rokavicah. Da je 14-dnevni rok za prenovo vlade povsem odveč. Stvari v vladi so tako pokvarjene, da ne velja več pravilo, da volilci kaznujejo tistega, ki predčasno zapusti vlado.

Kresalova in Golobič bi zato naredila bolje, če bi včeraj izstopila. Če bi naravnost rekla, da s Pahorjem nočeta več sodelovati. Vsi bi ju razumeli. In njuno ravnanje odobravali.

Pesek v oči. Tako pa se ne moremo znebiti občutka, da gre spet za neko manevriranje. Za poskus, da se v veliki meri ohrani status quo. Seveda tokrat brez Pahorja in brez vrste ministrov, vendar tudi brez bistvenih vsebinskih sprememb. Koalicija želi ostati v vladi še dobro leto dni. Kresalova in Golobič ji skušata podaljšati življenje z nekakšnim “prepakiranjem” vlade.

Vendar pa Pahor ni edini krivec, da je vlada zavozila. Svoj delež krivde nosijo tudi koalicijski partnerji in zlasti njihovi liderji. Samo primer: pri obikovanju katastrofalne referendumske kampanje sta dejavno sodelovala tako Kresalova kot tudi njen strankarski kolega Zalar.

Morebitna prenova vlade bi nemara odpravila kakšno od najbolj perečih anomalij (recimo Križaničevo nebrzdano zadolževanje), vendar bi le podaljšala agonijo. In odlagala začetek pravega zdravljenja.