Pozdravila sta jih gostitelja, slovenski predsednik Borut Pahor in njegov hrvaški kolega Ivo Josipović, nato pa se je začelo plenarno zasedanje. Na programu so bili tudi delovno kosilo in vrsta ločenih srečanj.

Poleg obeh gostiteljev in voditelja ene od najvplivnejših evropskih držav so na plenarne pogovore v kongresnem centru na Brdu pri Kranju prišli Gjorge Ivanov iz Makedonije, za njim Bujar Nishani iz Albanije, nato predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić, sledili pa so predsednica Kosova Atifete Jahjaga, Filip Vujanović iz Črne gore in kot zadnji srbski predsednik Tomislav Nikolić.

Izjav ob prihodu niso dajali, je pa Hollande na vprašanje novinarjev na kratko odgovoril, da se odlično počuti. Nikolić je spomnil, da je tokrat na Brdu prvič po 30 letih.



Že pred tem sta se na dvostranskih pogovorih dopoldne ločeno sestala Pahor in Hollande. Slednji je sicer kot prvi francoski predsednik od osamosvojitve Slovenije danes tudi na uradnem obisku pri nas. Popoldne se bo v Ljubljani še enkrat sestal s Pahorjem pa tudi s premierko Alenko Bratušek.

Naslednjič gredo na Hrvaško

Na uro in pol dolgem sestanku za zaprtimi vrati so se med drugim dogovorili, da se konferenca prihodnje leto seli na Hrvaško.

Vse, o čemer so dopoldne razpravljali, pa so zapisali v poseben dokument, ki bo dokončno izdelan in podpisan predvidoma pozno popoldne. Prihodnje leto bo razpravo voditeljev Zahodnega Balkana spremljal tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. "Imam že njegovo trdno zagotovilo, da bo prihodnje leto z nami," napoveduje Pahor.



Slovenija bi lahko bila drugačna!

Hollande in Pahor sta javnosti poročala, o čem so voditelji razpravljali dopoldne za zaprtimi vrati.  Francoski predsednik se ni mogel izogniti vprašanju, kakšno prihodnost napoveduje Sloveniji.

"Mislim, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za finančno pomoč za izhod iz krize. In to zbuja zaupanje v državo. Slovenija je nekakšna referenčna točka v regiji Zahodnega Balkana in tudi deležnik v evroobmočju. Slovenija bi lahko bila drugačna balkanska država, a se je odločila, da se raje pridruži Evropski uniji (EU) in pri tem pomaga še nekaterim drugim državam, ki se prav tako želijo priključiti. Želim si, da bi se ta vloga Slovenije še okrepila in da bi se ji hkrati priznalo te zasluge," poudarja Hollande. "Eden od razlogov, zakaj sem danes na tem srečanju voditeljev držav Zahodnega Balkana, je tudi ta, da bi Sloveniji priznal to vlogo, ki jo v tej regiji igra," dodaja Hollande.


Francija je za širitev po Balkanu



"Zavedam se, da se mora EU do konca odpreti vpričo vseh tragedij na Balkanu," pravi Hollande. Zato so voditelji šestih držav Zahodnega Balkana danes dobili francosko zagotovilo, da lahko pričakujejo francosko podporo, če bo to potrebno.




"Francija lahko kot država govori z vsemi, ne glede na zgodovinske izkušnje v tej regiji. Z vsemi državami v tej regiji imamo dobre odnose in vsi nas vidijo kot državo, ki lahko pomaga," ocenjuje Hollande. Hkrati pa pričakuje, da bo Francija nekaj dobila tudi v zameno za to, da se tako aktivno zavzema, da se EU čim prej spet širi naprej. "Pričakujemo, da bosta potem v tej, za zdaj še vedno nemirni regiji zavladala mir in stabilnost. Da bodo prebivalci od priključitve EU kaj imeli. Jasno je, da samo gospodarska prisotnost tudi naše države na tem delu ne zadostuje, potrebna bo tudi neke vrste politična prisotnost, a to ne pomeni, da želimo popoln monopol na tej regiji," dodaja Hollande.

Na Brdu tudi zunanji ministri

Poleg tega so se na Brdu danes zbrali zunanji ministri omenjenih držav, vključno z vodjo francoske diplomacije Laurentom Fabiusom. Gosti jih slovenski minister Karl Erjavec.

Gre za nadaljevanje procesa Brdo, ki se je začel z neformalnim srečanjem premierjev marca 2010 prav tako na Brdu. Gostila sta ga tedanja premierja Slovenije in Hrvaške, Pahor in Jadranka Kosor. Proces je kasneje zamrl, Pahor in Josipović pa sta se ga odločila znova zagnati na ravni predsednikov držav.