Pahor je dejal, da si s hrvaško kolegico želita, da bi v zaključni deklaraciji sprejeli skupno oceno, da je za uspešno reševanje migrantskega vala na balkanski migrantski poti ključno zmanjšanje števila prebežnikov. Pahor je poudaril, da so za to potrebni dogovori, še posebej v luči odločitve Slovenije, da bo v kratkem času na svoji južni meji vzpostavila običajen schengenski red, se pravi običajno kontrolo vseh, ki prehajajo mejo. "Predsednico sem obvestil, da je po mojem mnenju naloga slovenskih oblasti, da v razumnem roku uvede običajen red na schengenski meji. Ocenjujem, da je spričo zadnjih okoliščin v mednarodni skupnosti ta rok sedaj še krajši. Pričakujem, da se bo vlada kmalu odločila ta red vzpostaviti v celoti," je povedal Pahor.
Ob tem je priznal, da Slovenija lahko to uspešno stori le ob dogovarjanju s Hrvaško.

Grabar-Kitarovićeva upa, da bo ograja izginila

Hrvaška predsednica je glede vprašanja migrantske krize dejala, da ga je treba reševati v duhu solidarnosti med članicami EU in tudi tretjimi državami. Glede slovenskih odločitev v migrantski krizi, predvsem o postavljanju ograje na meji s Hrvaško, je Grabar-Kitarovićeva dejala, da razume potrebo Slovenije po zaščiti svojega ozemlja, prebivalstva in meje. Verjame pa, da ograja ne bo izzvala incidentov in ne bo prejudicirala mejnega vprašanja med državama. Obenem je izrazila upanje, da bo ograja v bližnji prihodnosti izginila.

Poudarila je, da je treba migrantske pritiske reševati z jasnim razlikovanjem med begunci in ekonomskimi migranti, da se lahko ugotovi, kdo ima pravico do azila v Evropi. Rešitev migrantske krize hrvaška predsednica vidi na grško-turški meji in meni, da je treba odgovornost za selekcijo tistih, ki so upravičeni do pomoči, preseliti na zunanje meje EU.

Oba za širitev EU

Grabar-Kitarovićeva je dejala, da bodo na vrhu v sredo v Zagrebu poskušali dati dodaten zagon procesu evropskih in evroatlantskih integracij, razpravljali pa bodo o vprašanjih varnostne in druge narave, ki zadevajo ne samo Slovenijo in Hrvaško, temveč tudi širšo območje jugovzhodne Evrope, EU in tudi transatlantsko skupnost. Na vrhu bodo po besedah hrvaške predsednice pozvali države EU, naj proces širitve EU sprejmejo kot pozitivnega, saj ni prispeval samo k edinstvenemu oblikovanju prostora EU, temveč tudi k njeni moči in varnosti.

Pahor je glede evropske perspektive jugovzhodne Evrope opozoril, da EU "zaradi notranjih težav in potrebe po konsolidaciji posveča širitvi manj pomena, kot si ga Zahodni Balkan zasluži".

Namen vrha v sredo bo po Pahorjevih besedah tudi, da se v času povečanih varnostnih tveganj okrepi medsebojno zaupanje in sodelovanje med državami in narodi na Zahodnem Balkanu.