Člani mandatno-volilne komisije DZ so danes brez razprave podprli kandidaturo Roka Svetliča za mesto ustavnega sodnika. Kandidata, ki se je znašel v središču pozornosti zaradi domnevno izrečenih besed o streljanju migrantov, kar je sam zanikal, je podprlo devet poslancev, šest pa jih je bilo proti. O kandidaturi bo DZ odločal prihodnji teden.
Kandidat za izvolitev na seji DZ potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov, glasovanje pa je tajno. Kako so na današnji seji mandatno-volilne komisije glasovali posamezni poslanci, pa iz izidov glasovanja ni bilo razvidno.
Trije kandidati pred njim ostali brez zadostne podpore
Rok Svetlič je sicer že četrti kandidat za ustavnega sodnika s strani predsednika države Boruta Pahorja. Pred tem so vsi njegovi predlogi ostali brez zadostne podpore v državnem zboru. Pahor je pretekli teden opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin in ocenil, da bi lahko Svetlič dobil zadostno podporo v DZ.
Svetlič je pravni strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Njegovo temeljno raziskovalno področje predstavljajo filozofija prava, etika, ontologija in nemška klasična filozofija.
Izjave o "streljanju migrantov" zanikal
Po vložitvi njegove kandidature pa je v javnosti završalo, saj je profesor na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc na družbenem omrežju Twitter namignil, da naj bi Svetlič lani poleti na posvetu o migracijah in zakonu o tujcih govoril o streljanju migrantov ob nezakonitih prehodih meje. Kot je razumeti iz Zagorčevega zapisa, naj bi Svetlič dejal, da "mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje".
Svetlič se je na ta namigovanja odzval v torek ob javni predstavitvi svoje kandidature v predsedniški palači. "Teh besed, niti podobnih besed, nisem nikoli izrekel, ne na tem posvetu ne kjer koli drugje," je poudaril. Po njegovih besedah je bilo nasprotno, saj je na posvetu dejal: "Vsaka država, tudi demokratična, tvega, da bo ob nenadni eskalaciji razmer, ko državni organi niso več kos situaciji, uporabila silo, vključno z orožjem."
"Govoril sem o katastrofičnih scenarijih, nisem jih legitimiral, še manj pozival k nastopu katastrofičnega stanja," je še pojasnil na predstavitvi. Ob tem je dodal, da je, nasprotno, pozval k naporom, da do tega stanja ne pride. "Trdno sem namreč prepričan, da če bo prišlo do prvega strela na naši meji, bi to pomenilo konec sveta, kot ga poznamo," je še dejal.
V svoji predstavitvi je še pojasnil, da želi, če bo izvoljen, "prispevati k temu, da bo vsak človek, še posebej z dna družbe, lahko verjel, da ima v slovenskem pravu zanesljivega zaveznika".