Razrešitev oziroma odpoklic neposlušnih
Ministrski zbor se je tako odločil, da bo člane nadzornih svetov v družbah v večinski lasti države, ki ne upoštevajo vladnih sklepov glede nagrajevanj, prek skupščin družb razrešil oziroma odpoklical. Naloga ministrov pa je, tako Pahor, da spremljajo nagrajevanje uprave v zvezi s stališči vlade in vladi predlagajo ukrepe, tudi odpoklic nadzornikov, ko bo to potrebno.

V podjetjih, ki niso v večinski državni lasti in jim vlada pomaga s poroštvi, posojili in podobnim, pa bo država po Pahorjevih besedah pomoč dosledno pogojevala z znižanjem nagrad uprav na raven, kot jo predvidevajo vladni sklepi.

Ministrstvo za gospodarstvo bo za te vladne odločitve pripravilo tudi normativni akt, ki bo na zakonodajni ravni urejal vprašanja nagrajevanja. Ta vprašanja so bila namreč doslej urejena z vladnimi skepi in v obliki priporočil. V družbah, kjer država ni večinski lastnik, stališča vlade glede nagrajevanja ostajajo na ravni resnih priporočil, je poudaril Pahor.

Kot je še povedal premier, je vlada sicer že pripravila spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki bo v prihodnje odpravila udeležbo članov nadzornih svetov pri dobičku in omejila nesorazmerne nagrade članov uprave in nadzornega sveta.

"Kriza poslovne etike"
Za takšne ukrepe se je vlada po Pahorjevih besedah odločila, ker se bodo v času finančne in gospodarske krize pomembno spreminjala nekatera razmerja. "Nimamo opravka samo s finančno, gospodarsko in socialno dimenzijo krize, temveč tudi s krizo poslovne etike," je poudaril premier in dodal: "Če bomo hoteli urediti nekatera vprašanja, bomo morali prek socialnega dialoga priti do novih razmerij, ki bodo družbeno sprejemljiva. To mora veljati tudi za čas po krizi."