Po predsednikovih besedah nam je lahko v vsesplošno zadovoljstvo, da je bila nova varuhinja v teh posebej zapletenih okoliščinah izvoljena v prvem poskusu in je dobila tako rekoč plebiscitarno podporo. Kot je dejal, je tako pred njo zahtevna naloga, da upraviči to zaupanje z uspešnim prizadevanjem za izboljšanje stanja na področju človekovih pravic.

Predsednik je poudaril, da je najmanj, kar lahko vsi storimo za krepitev institucij pravne države, da se aktivno trudimo za visoko raven pravne in politične kulture, predvsem pa s spoštovanjem teh institucij. "Ni nujno, da se vedno strinjamo z njihovimi ocenami ali odločitvami, z našimi izjavami ali ravnanji pa jim moramo priznavati veljavnost," je dodal.

"Vsi skupaj si moramo prizadevati, da ugotovitve varuha vzamemo še veliko bolj resno kot doslej. S tem bomo okrepili avtoriteto varuha, pa tudi avtoriteto ustanov, ki jih predstavljamo. Tako si lahko tudi obetamo večje zaupanje v institucije pravne države s strani naših državljank in državljanov," opozarja predsednik.

Spomnil je tudi na nekatere ugotovitve iz zadnjih poročil varuha, kjer ta izpostavlja množične kršitve na področju delovnih razmerij, ostajanje problemov sodnih zaostankov, potrebo po pripravi zakonskih podlag za zagotovitev zagovorništva otrok. Med vsem drugim pa je dosedanja varuhinja opozarjala tudi na položaj oseb, ki so brez zdravstvenega zavarovanja, in na zaskrbljujoče naraščanje sovražnega govora.

"Priporočila je treba jemati še bolj resno"

"Ne moremo, ne smemo in ne bomo ostali ravnodušni ob teh spoznanjih," je dejal Pahor in dodal, da je ta priporočila - ena tretjina vseh ostaja enaka iz leta v leto - v sedanjih okoliščinah treba jemati še bolj resno. Pri tem pa je omenil nekatere zaskrbljujoče trende, med drugim poslabševanje dohodkovnega položaja slovenskega prebivalstva.

Kot je dejal, je delo varuha predvsem povezano z opozarjanjem na probleme ljudi na področju človekovih pravic in na priporočila za njihovo reševanje. Še posebej pa je potrebno biti pozoren na občutljive skupine ljudi, ki so zaradi krize najbolj socialno in drugače prizadete.

"Še več bo neobvladljivih situacij"

Čebašek-Travnikova je po sprejemu pri predsedniku dejala, da se je sama večkrat znašla v situacijah, ki so se zdele težko obvladljive, in večkrat so res bile. Boji pa se, da bo takih situacij v prihodnje še več. Zato je predsedniku predlagala, da razmisli o tem, da bi v Sloveniji vendarle ustanovili nacionalno institucijo za človekove pravice, ki bi na drugačen način kot varuh analizirala stanje na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter bi tudi predlagala določene politike.

"Treba je spremeniti miselnost ljudi"

Nussdorferjeva pa je opozorila, da je vsak dosedanji varuh v slovenski prostor prinesel veliko dobrega. Treba je slediti vsemu temu, za kar so si prizadevali dosedanji varuhi, ki včasih žal niso bili slišani, in potem "smelo stopiti naprej".

Želela pa bi si, da bi v prihodnosti mediji lahko prinesli tudi lepe novice. "Da bi skupaj zmogli opozoriti na to, kar se dogaja, spremeniti miselnost mnogih, da bi začutili, da je moralno spoštovati človekove pravice. Kajti če moraš nekoga stalno opozarjati, da jih krši, pa ne naredi ničesar, je to slab znak," je poudarila. Upa pa, da bo takrat, ko bo sama predajala posle svojemu nasledniku, lahko rekla, da je bilo obdobje boljše in ne slabše.