Premier Borut Pahor mora kljub obilici drugih težav v državi veliko časa nameniti kadrovskim preobratom v svoji ekipi.

Odločitev jutri
Lahko v prihodnje pričakujemo nove menjave v vladi? Trenutno je najbližje odhodu minister za pravosodje Aleš Zalar (LDS), ki je v četrtek doživel zaušnico s strani Pahorja. Premier je namreč dejal, da ga Zalar ni prepričal, da bi moral odstaviti generalno državno tožilko Barbaro Brezigar zaradi njenega posredovanja v zadevi Baričevič. Zalar meni, da je Brezigarjeva prekoračila svoja pooblastila, ravnala nezakonito in neustavno.

LDS naj bi zato razmišljala o odhodu iz vlade, Zalar pa se bo o tem, ali naj gre ali ostane, odločil jutri. Pahor je sicer dejal, da razloga za Zalarjev odhod ni.

Pred številnimi očitki se že nekaj časa brani ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS Katarina Kresal. Čaka jo že druga interpelacija, tokrat zaradi afere bulmastifi in zgradbe Nacionalnega preiskovalnega urada. Opozicija ji očita, da hoče ustvariti policijsko državo, na naslovnicah pa se je pojavila tudi konec preteklega tedna zaradi njenega voznika, ki je po primorski avtocesti divjal veliko hitreje, kot je omejitev. Vendar pa ima za zdaj Kresalova Pahorjevo polno podporo.

Turbulenca na vidiku
"Problem te vlade je, da dela v drugih, popolnoma neprimerljivih pogojih, kar povzroča večje nezadovoljstvo in poveča občutljivost za uspehe, kar pripelje do več menjav. Poleg tega je ta koalicija vendarle drugače strukturirana, ni tega hierarhičnega odnosa," o primerjavi menjav ministrov v Pahorjevi in vladi Janeza Janše meni politični analitik Vlado Miheljak. Dodaja, da je ta koalicija v konceptualni krizi, kar tudi povzroča menjave: "Lahko se zgodi, da pride do veliko bolj radikalne rekonstrukcije v naslednjih tednih."

"Gre za špekulacije, vendar bo po mojem mnenju naslednjih 14 dni zelo burnih. Lahko pa ne pride do ničesar. Morda bo Pahor poskušal s svojim stilom, da se nič ne zgodi. Če se nič ne zgodi, si tisti, ki bi morali ukrepati, pišejo politično smrtno obsodbo," še meni Miheljak, ki opozarja tudi na nezadovoljstvo in notranje razpetosti znotraj SD.

Janševa vlada bila neobičajno stabilna
Analitik Matej Makarovič pa glavni razlog za ministrske zamenjave vidi "v samih razmerah v vladajoči koaliciji, ki jo že od vsega začetka močno zaznamujejo strankarska in osebna rivalstva," razen v primeru ministrstva za zdravje, kjer gre za osebne okoliščine.

Makarovič meni, da ima premier močan interes, da bi bilo v prihodnje ministrskih menjav čim manj, saj ima že zdaj težave z izpolnjevanjem praznih mest. "Pozive iz opozicije za zamenjavo posamičnih ministrov bo koalicija že zaradi varovanja lastne stabilnosti po vsej verjetnosti v celoti zavrnila, zato so nadaljnje zamenjave, če se ne zgodi kaj dramatično novega, v bližnji prihodnosti malo verjetne," pravi.  

Erjavca odnesle smeti
Karl Erjavec, ki je v tem mandatu vodil okoljski resor, je drugi mnister te vlade, ki je odstopil. K njegovi razrešitvi je Pahorja zaradi nepravilnosti pozvalo Računsko sodišče.

Razrešitev je državnemu zboru predlagal Pahor sam, vendar pa je Erjavec še pred glasovanjem poslancev  odstopil. V času njegovega odhoda so v javnost prihajale podrobnosti glede prodaje dela družbe Energetika, ki naj bi bila nezakonita. Razvijala se je tudi afera Patria, s katero je Erjavec povezan še iz časov, ko je vodil ministrstvo za obrambo. Zamenjal ga je Roko Žarnić.  

Nezaseden resor
"Nepreklicno odstopam," pa je v začetku marca dejal minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Številne pozive k odstopu je doživel ob aferi bulmastifi zaradi domnevnih nepravilnosti pri vračanju psov lastniku Saši Baričeviču. Za odstop pa se je odločil po nedavni obsežni kriminalistični preiskavi.

Pogačnik se je naključno ujel v policijske prisluhe, iz katerih je razvidno, da se je s prvakom SNS Zmagom Jelinčičem dogovarjal za posredovanje pri urejanju zemljišča za vojaški muzej v zameno za glasove podpore pri napovedani interpelaciji.

Resor za zdaj ostaja brez vodje. Po tem, ko je najresnejši kandidat Janko Veber zavrnil kandidaturo, ministrstvo začasno vodi Gjerkeš. Pahor upa, da bo na kmetijskem ministrskem stolčku videl Janeza Hribarja ali Igorja Vojtica. Poiskati bodo morali tudi novo državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu, saj je položaj zapustila Sonja Bukovec, ki je bila prav tako vpletena v afero bulmastifi.
 
Nekoliko bolj gladko pa gre Pahorju iskanje zamenjave za ministra za zdravje Boruta Miklavčiča. Slednji odhaja zaradi zdravstvenih težav, ta teden pa bo znana odločitev poslancev o kandidatu za njegovega naslednika, Dorjanu Marušiču.

Kako jih je menjal Janša?
V vladi Janeza Janše med letoma 2004 in 2008 je bilo zamenjanih šest ministrov, v prvi polovici mandata dva. Po le treh mesecih je odstopil minister brez listnice za razvoj Jože P. Damijan. Kot razlog je takrat navedel osebne razloge, v ozadju njegovega odhoda pa naj bi bili različni pogledi na umik države iz gospodarstva. Nasledil ga je Žiga Turk in ostal do konca mandata.

Drugi se je od ministrske ekipe poslovil Janez Drobnič, ki ga na položaju ministra za delo, družino in socialne zadeve decembra 2006 zamenja Marjeta Cotman. Drobniča je k odstopu pozval Janša, ker pa je to zavrnil, je tedanji premier predlagal njegovo razrešitev. Janša je kot razloge navedel nespreten način vodenja socialnega dialoga in sporen predlog za dvig rodnosti. Ta je med drugim predlagala omejitev pravice do brezplačnega splava.

Največ zamenjav je bilo v tretjem letu mandata. Januarja 2007 je funkcija prenehala Mariji Lukačič, ki je odstop podala zaradi zdravstvenih razlogov. Avgusta 2007 pa so svoj odstop podali kar trije ministri: minister za promet Janez Božič (nasledi ga Radovan Žerjav), minister za zdravje Andrej Bručan (nadomesti ga Zofija Mazej Kukovič) in minister za visoko šolstvo Jure Zupan (namesto njega pride Mojca Kucler Dolinar).