Glede slednjega je Türk ocenil, da bi bil Kanglerjev odstop primeren, Pahor pa, da bi sam na njegovem mestu odstopil.

"Vsak, ki opravlja javno funkcijo, zlasti tako izpostavljeno, mora najprej sam pri sebi oceniti, ali lahko glede na okoliščine opravlja to vlogo še naprej," je menil Pahor. "Če bi sam ocenil - kljub trdnemu prepričanju, da nisem storil nič narobe - da zaradi večinskega mnenja ljudi, ki je drugačno, ne bi mogel več verodostojno opravljati naloge, bi se umaknil. Nato bi dokazal svojo nedolžnost in ne bi bil prvi politik, ki bi se potem, ko bi dokazal svojo nedolžnost, vrnil v politiko," je dodal.

"Ravnanja župana Kanglerja so ustvarila globoko nezaupanje v Mariboru, zato mislim, da bi bil njegov odstop popolnoma primeren," je dodal Türk. Izpostavil je, da je v politiki najbolj dragocena vrednota zaupanje. "To zaupanje se je porušilo. In porušilo se je na način, ki je vsem viden."

Oba sta se strinjala, da je to v prvi vrsti odločitev samega Kanglerja. "Na njem je, da se odloči, ali lahko s tem bremenom nezaupanja ljudi, ki jih predstavlja, dobro in kvalitetno opravlja svojo funkcijo," je dejal Pahor. "Odstop je vedno moralno dejanje, ki se postavlja pred posameznika, ki se znajde v takšnem položaju," je dodal Türk.

Hkrati sta se strinjala, da nasilje ni pot k rešitvi problema. Po mnenju Türka igra pri tem pomembno vlogo mestni svet, ki bi se moral temeljito pogovoriti o vseh vidikih nastalega položaja in poskušati pomiriti razmere. "Tu namreč obstaja tudi vprašanje kolektivne odgovornosti in politične zrelosti sveta kot celote," je dodal.

Za vlaganja v izobraževanje in znanost

Dotaknila sta se sobotnih sindikalnih protestov v Ljubljani in se strinjala, da so bili legitimni. Türk se jih ni udeležil, ker se mu to ni zdelo primerno zaradi predvolilne kampanje. Pahor pa meni, da lahko sam prispeva k reševanju problemov, proti katerim so zbrani protestirali, na drugačen način, v prvi vrsti kot poslanec v DZ in kandidat za predsednika republike.

Kandidata sta menila, da je za reševanje krize ključno vlaganje v izobraževanje in znanost in da mora država dajati javnim univerzam prednost pred zasebnimi. "Vlaganje v univerze in raziskovanje je stvar prihodnosti nacije," je menil Türk. "Dostopnost do kvalitetnega šolstva in zdravstva mora biti omogočen slehernemu državljanu ali državljanki, ne glede na njegove socialne razmere," je dejal Pahor.

Po mnenju slednjega dolgoročnih rešitev, kot so vlaganje v izobraževanje, znanost in tehnologijo, ni mogoče doseči brez konsenza med vlado in opozicijo. Türk je dodal, da je seveda treba iskati konsenz, a na pošten in odprt način, tako da se nihče ne bo počutil ogoljufanega.

Türk se ne bi vmešaval, Pahor kritičen

V komentarju zadeve Balkanski bojevnik je Türk dejal, da postopek na sodišču še traja, zato se politiki ne bi smeli vmešavati vanj. V vsakem primeru pa je po njegovih besedah treba spoštovati načelo neodvisnega sodstva, česar se je držal tudi, ko ni dal podpore Janezu Janši za predsednika vlade. "Gospod Janša se izogiba sodnim postopkom in to škodi ne samo avtoriteti sodišč ampak tudi načelu pravne države," je dejal.

Pahor se je vprašal, kako je mogoče, da sodišče potrebuje dve leti, da ugotovi, da dokazi niso relevantni. "Takšni primeri zmanjšujejo naše zaupanje v pravno državo."

Predsednik kot dežni plašč

Oba sta kar nekajkrat nasmejala občinstvo v nabito polni dvorani rektorata mariborske univerze. "Predsednik republike je kot dežni plašč. Predvsem mora biti trpežen. Če je zraven še eleganten, pa nič ne škodi," je svojo funkcijo opisal Türk. Pahor pa je na vprašanje, ali bo kot predsednik republike lahko kos premieru Janši, na kratko odgovoril: "Jaz sem gospoda Janšo leta 2008 premagal na volitvah."