Kot je dejal, je že sredi lanskega leta pri njem zrasla zamisel, ki jo je predstavil kot zamisel o dogovoru političnih strank za skupen nastop glede ukrepov, potrebnih za izhodu iz krize. "Če je bila ta zamisel videti za del javnosti tedaj malo verjetna, v tej situaciji poglobljene politične negotovosti ne gre več za to, da bi bil morebiten dogovor dodana vrednost, ampak elementarni pogoj za normalno delovanje države," je dejal.

Napovedal je, da se bo pred sestankom strankarskih voditeljev z njimi individualno sestal in jih poskušal pregovoriti, da se usedejo za skupno mizo. "Slovenija potrebuje dogovor, ki bo koristen za vse. Težko ga bo doseči". Obenem je pozval k večji strpnosti vseh izmed nas ter spoštljivemu odnosu do institucij pravne države. "Če se bomo držali pravila strpne družbe, bomo zmožni rešiti tudi najtežje probleme."

Vlada naj gre po zaupnico

Spregovoril je o svoji izkušnji vodenja manjšinske vlade. Kot je poudaril, države na ta način ni bilo mogoče voditi, zato ocenjuje, "da bi bilo verjetno koristno, če vlada preveri svojo podporo v državnem zboru". Vlada bi tako lahko ugotovila, ali ima potrebno podporo za sprejete odločitve v državnem zboru, to tudi pomeni legitimacijo vlade – le taka vlada se lahko sooči z jezo in povečanim obsegom kritike. Kot tretje pa bi taka vlada imela kredibilnost za pogajanje s socialnimi partnerji.

Dejal je še, da, v nasprotju z nekaterimi govoricami, mandatarja ne išče. "Tisti, ki meni, da lahko opravi to trdo delo, ga bo moral preveriti v državnem zboru."

Zakaj ne poziva k odstopom

S temi besedami se je predsednik odzval na aktualno politično dogajanje, ki je vse do zdaj  ni konkretneje komentiral. Prvič je o situaciji, nastali po objavi poročila protikorupcijske komisije, spregovoril na slovesnosti v Dražgošah, ko dejal, da od predsednika vlade pričakuje oceno, ali lahko, glede na razmere, vlada še naprej uspešno opravlja svoje naloge.

Drugič je v javnem pismu Janezu Stanovniku zapisal, da je že v času kandidature povedal, da funkcionarjev, ki bodo predmet obravnave ali odločitev organov pravne države, ne bo pozval, naj odstopijo ali ostanejo na svojem položaju. Kot je pojasnil, institucije pravne države za svojo avtoriteto ne potrebujejo in ne smejo potrebovati avtoritete predsednika republike.

Politična kriza

Po mnenju premierja Janeza Janše se je politična kriza začela v sredo z izstopom stranke Gregorja Viranta Državljanska lista iz koalicije.

Svoje odstopne izjave sta podala oba strankina ministra Senko Pličanič in Janez Šušteršič, z mesta predsednika državnega zbora pa v ponedeljek odhaja tudi Virant. Janša, ki je včeraj prekinil molk, o imenih novih ministrov ni govoril. Krizo je sprožilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki Janši in zdaj zamrznjenemu predsedniku opozicijske Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću očita številne nepravilnosti. Janša je včeraj poročilo komisije označil za akt politične inkvizicije, ki je vsebinsko netočen.

Tudi DeSUs maha v slovo

Kljub temu da je Janša včeraj zatrdil, da je njegova vlada delujoča in s polnimi pooblastili, se kaj kmalu obetajo novi odhodi. 5. februarja bo svet stranke DeSUS odločal o izstopu iz vladne koalicije. Če bo sklep potrjen, bosta 22. februarja odstopila oba strankina ministra Karl Erjavec in Tomaž Gantar, odstopili bodo tudi državni sekretarji.

Odhod so napovedali tudi v SLS, vendar pa je vodja poslancev Mihael Prevc stranki zdaj predlagal, naj se preostale koalicijske partnerice usedejo in dogovorijo, kako naprej.

Začasna predsednica Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek pa je včeraj dejala, da je čas, da se stranke začnejo pogovarjati o projektni vladi in projektih, ki jih je treba nujno izpeljati.