Borut Pahor, ki je bil na najvišjih položajih aktiven v politiki ves čas samostojne Slovenije, je spomnil, da so v politiki in med ljudmi vedno obstajale razlike. "Toda bila so obdobja, ko je obstajal dialog in se je iskalo načine za premoščanje razlik, in so obdobja - in žal je zdaj tako -, ko je le malo notranje potrebe po dialogu in sodelovanju," je navedel in dodal, da politika nima moči za globlji razkol naroda in da se bo to se bo pokazalo na volitvah. Zaradi prepričanja, da je v krizi treba stopiti skupaj, je v boju z epidemijo covida-19 tudi konstruktivno sodeloval z vlado. To sodelovanje je po njegovih besedah poganjal premier Janez Janša.

Pahor zaznava, da na številnih prireditvah na bučen odziv znova naletijo izjave, ki so usmerjene proti političnemu nasprotniku. "Ljudje so srečni, da lahko izžvižgajo tistega, ki ga ne marajo. V boljših časih se je predvsem poudarjalo tisto, kar je skupno, oziroma je vsak izpostavljal svoje programske posebnosti, zdaj pa se stigmatizira razlike pri drugih," je dejal.

O trenutnem političnem stanju in volitvah

V svojem intervjuju se je dotaknil tudi opozicije, ki bo po njegovih besedah "toliko bolj verodostojna kot alternativa vladi, če se bo vedla drugače v smislu, da bo bolj vključujoča, bolj predana vrednotam, za katerimi sicer politično stoji - torej demokratičnemu dialogu in iskanju kompromisov". "Zdi pa se mi, da je bolj dosledno privzela obnašanje vladne koalicije in največje vladne stranke".

V zvezi z delom vlade je ocenil, da je ta posegla tudi po potezah, ki jih ljudje niso razumeli kot nujne za reševanje njihovih zdravstvenih, gospodarskih in socialnih stisk.

Prepričan je, da bomo "na volitve lahko gledali z upanjem, če bomo videli spremembo v političnem obnašanju kot alternativo. Tisti, ki se zaveda svoje morebitne odgovornosti za vodenje vlade in države, mora vedeti, da sedanje politično vedenje ni vzdržno. Če hoče dobro vladati, mora že začeti graditi alternativo." 

Deloma bo za koga, ki je proti aktualni vladi, to olajšanje, a iz svoje izkušnje kot nekoga, ki je premagal aktualnega predsednika vlade, povem, da to olajšanje traja kratek čas. Potem pa ljudje pričakujejo, da se uspešno naslavljajo njihovi problemi, vi jih pa ne morete, ker imate paraliziran diskurz.

Borut Pahor

Slovenija se je pri boju z epidemijo odrezala dobro

Pahor si želi, da politične krize ne bi bilo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, saj bi škodovala možnosti Slovenije, da si okrepi ugled v mednarodnem prostoru, ''ne bo pa to tako usodno, kot bi bilo v času epidemije'', je še dodal.

Predsednik države ostaja pri vtisu, da se je Slovenija pri boju z epidemijo odrezala dobro. "To je sicer težko reči, če vemo, da je več kot 4700 ljudi izgubilo življenje, če vemo, da bi lahko bil kak ukrep sprejet prej ali drugače, vendar pa moramo biti pošteni in reči, da v primerjavi z drugimi državami v tem iskanju rešitev nismo bili zelo drugačni,'' in ob tem pozval k cepljenju.

Načrt za okrevanje in odpornost pa bo tisti, ki bo določal, kdo bo iz krize izšel kot zmagovalec. Ko gre za slovenskega, bi bilo po njegovem mnenju lažje, "če bi ga delali skupaj", a "kar je, je, pomembno bo, kako bo vse skupaj izvajano in kontrolni mehanizem bo moral biti močan".

Opozoril pa je, da ima Slovenija že od prej zaostanke na določenih področjih in ti se bodo po epidemiji bržkone še poglobili. Zato bi si želel ambiciozen pristop, tudi s strukturnimi reformami. Izpostavil je kvaliteto in nenadomestljivost javnega zdravstva, še posebej med epidemijo.

O predsedovanju EU in non-paperju

Med aktualnimi izzivi Slovenije je predsedovanje Svetu EU, pri čemer je "prva naloga, ki nas čaka, Severna Makedonija", je navedel predsednik. Meni, da "moramo najti način, da Bolgarija da zeleno luč Severni Makedoniji", se pa zaveda, da ne bo enostavno. "Zdi se, da je celo več možnosti, da bi dobila zeleno luč Albanija," je dejal, a dodal, da bi bilo z vidika Severne Makedonije to precej tragično. "To za Evropo ni več politično, ampak moralno vprašanje," je ocenil.

Premiki pri širitvi EU so pomembni tudi za stabilnost na Zahodnem Balkanu. Naloga Slovenije bo pri tem težja po zgodbi z non-paperjem, s katerim se povezuje Slovenijo. "Ne poznam razlogov za to povezovanje. Škoda pa je bila narejena," je priznal Pahor, a dodal, da so uspeli s pogovori z voditelji držav na Zahodnem Balkanu ter pogovori v Bruslju zadevo nekako sanirati.

Ocenjuje, da se slovenska vlada zaveda, da bi bilo pomembno, da francoskemu predsedovanju prepustimo neko dediščino, neke rešitve tudi v okviru Konference o prihodnosti Evrope. Pri čemer bi bilo dobro, da v sklepni dokument pripeljemo vrednote, ki Evropo še vedno držijo skupaj in pokažemo, da jih še vedno razumemo enako, je dejal. Med njimi, kot je navedel, sta tudi medijska svoboda in vladavina prava.

Izpostavil je, da se Slovenija ni pridružila EU zato, ker bi drugače razumela te vrednote, "ampak ker smo jih hoteli razumeti na isti način kot oni". Tudi zato si želi, da bi še pred predsedovanjem rešili vprašanja financiranja STA in imenovanja delegiranih tožilcev. Glede polemik, v katere se je spustil premier Janša z nekaterimi bruseljskimi funkcionarji, pa je Pahor dejal le, da ne gre le za vprašanje vljudnosti, pač pa politične presoje.

Napovedal je tudi, da bo ob koncu svojega drugega predsedniškega mandata končal politično pot.

Ne vem, kam me bo vodila pot. Imam še leto in pol, da razmislim. Ne delam še načrtov, ampak vem, da ti niso povezani s politiko.

Borut Pahor