Vlada je danes potrdila predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

"Tako bomo preprečili najslabši možen scenarij, ki bi se brez ukrepanja zgodil na začetku naslednjega leta," je pojasnil in dodal, da bi ob tem bila ogrožena tudi delovna mesta zaposlenih v družbah ter socialna varnost njihovih družin, pa tudi ogrevanje velikega dela občanov.

Za podporo delovanju Teš bodo namenili 324 milijonov evrov, dodatno pa bo treba zagotoviti še okoli 79 milijonov evrov za odplačevanje kredita. Obratovanje Teša in Premogovnika Velenje brez tega ne bi bilo mogoče, je poudaril. 

"To je zmaga vseh nas, ki smo zagovarjali edino racionalno rešitev," je prepričan Kumer, ki je dodal, da bodo tako preprećili najslabši možen scenarij, ki bi se sicer zgodil na vrhuncu kurilne sezone. 35 tisoč prebivalcev in okoliških podjetij bi po njegovih besedah v nasprotnem primeru ostalo brez ogrevanja.

"S tem damo regiji priložnost, da si sama in skupaj z vlado trasira pot, da se v tem času razrešijo vsa ključna vprašanja tako glede pravičnega prehoda kot glede alternativne rešitve za vire ogrevanja," je napovedal. Izvajanje javne gospodarske službe je predvideno od začetka 2025 do konca aprila 2027, torej tri kurilne sezone. 

Predlog so uspeli uskladiti tudi z ekonomsko-socialnim odborom na področju energetike.

Da je zakon nujen, je prepričan tudi minister za finance Klemen Boštjančič. Pojasnil je, da v primeru, da zakon ne bi bil sprejet, obstaja velika verjetnost unovčitve državnega poroštva posojila banke EIB, kar bi vodilo v insolvenčni postopek Teša in Premogovnika Velenje.

"S tem se bo zagotavljalo racionalno in smotrno rabo javnih sredstev. Zelo veliko vlogo pri izvajanju nalog bodo imele same družbe Teš in premogovnik Velenje ter njun upravljavec SDH, ključna vloga pa bo na resornem ministrstvu, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE)." Ti bodo morali zagotoviti pogoje, da se bo proizvodnja toplote izvajala z najmanjšimi možnimi stroški, proizvodnja toplote pa bo zadostna, varna in kontinuirana.

Boštjančič je poudaril, da je Teš "stari greh", ki ga vlada ni zakuhala, ga pa mora reševati.

Sprejem zakona po nujnem postopku

Zakon bo šel v sprejem po nujnem postopku, Teš pa bo postal gospodarska javna služba za proizvodnjo in dobavo toplote za občini Velenje in Šoštanj.

Prvi osnutek zakona je predvideval, da se sofinanciranje za delovanje v višini približno 150 milijonov evrov zagotovi za pet let, po novem bo zakon veljal le do 30. 4. 2027, da se zagotovi ogrevanje za to in še za dve kurilni sezoni ter da nova vlada, ki naj bi se oblikovala do poletja 2026, ne bo v časovnem primežu.

Razliko med stroški in prihodki bo financirala država, nadomestilo za dve leti in štiri mesece bo skupaj 324 milijonov evrov, dve leti in štiri mesece, če kredita EIB ne bo prevzel HSE, pa še 80 milijonov evrov več. Daleč največja stroška sta plače rudarjev in emisijski kuponi za ogljikov dioksid.

Foto: TEŠ TEŠ Termoelektrarna Šoštanj Premogovnik in Teš se bo izločil iz HSE in bo prešel v 100-odstotno last države in v upravljanje SDH. Nadomestilo za Teš naj bi se krilo iz dividend stebra energetike, zato bo vlada pozvala SDH, da prilagodi dividendno politiko in zagotavlja ta sredstva.

Od 70 do 90 odstotkov proizvedene elektrike se bo prodalo prek Borzena, kar pomeni, da bo elektrika ostala v Sloveniji, preostanek pa po tržnih cenah.

Če je bila doslej toplota odpadek oziroma stranski produkt pri proizvodnji elektrike, bo po novem elektrika stranski produkt pri proizvodnji toplote, proizvedene elektrike bo več kot pol manj kot doslej.

Najcenejša toplota v državi

V Velenju bodo še naprej plačevali najcenejšo toploto v Sloveniji, cena bo takšna kot 1. 10. 2024 in se bo vsako leto uskladila le z inflacijo. Na pomislek, da bomo iz proračuna sofinancirali najcenejše ogrevanje, pa je slišati, da bi zvišanje cene na noge dvignilo celo dolino, kjer so živci zaradi bližnjega zapiranja premogovnika in termoelektrarne že tako precej napeti, prineslo pa bi komaj kak milijon evrov, kar je pri 130 milijonih evrov letnega nadomestila iz proračuna kaplja v morje.

Kako občutljive so zadeve za lokalno prebivalstvo, kaže na primer zahteva, da se v zakonu izraz premog (to je lahko tudi uvožen črni premog) zamenja z besedo lignit, ki ga kopljejo v Velenju ter da se izključi možnost uvoza premoga. V primeru nesreče v rudniku, zaradi katere bi bil onemogočen odkop premoga, bi morali v primeru, ko bi se deponija izpraznila, za uvoz premoga za kurjenje v Tešu spremeniti zakon.

Premogovnik in Teš se bosta izločila iz HSE in bosta prešla v 100-odstotno last države in v upravljanje SDH. Nadomestilo za Teš naj bi se krilo iz dividend stebra energetike, zato bo vlada pozvala SDH, da prilagodi dividendno politiko in zagotavlja ta sredstva.

Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (MNVP) in o prestrukturiranju regije predvidoma ne bosta pripravljena pred marcem prihodnje leto.

Kakšna bo alternativa?

Kdaj bo na voljo alternativni vir ogrevanja, še ni znano, bi pa ga morali občini Šoštanj in Velenje izbrati vsaj do konca leta 2025. KP Velenje je že pred časom sprejelo načrt, da se bodo do leta 2030 nehali ogrevati iz Teša.

Kazenskih določb v zakonu ni, a če ne bodo v letih 2026 in 2027 pripravili projektov, bodo izgubili možnost črpanja denarja iz sklada za pravičen prehod, kar naj bi bilo samo na sebi dovolj velika motivacija oziroma kazen.

Ena od možnosti so velike toplotne črpalke na jezersko vodo v povezavi s sončno elektrarno, kotel ali kogeneracija na letno biomaso. Plinske elektrarna ali sežigalnice odpadkov so manj verjetne, saj jih ne bi bilo mogoče financirati iz evropskih sredstev. Po izbiri načina ogrevanja naj bi bilo potrebnih tri do pet let za vzpostavitev, najlažje bi bilo, če bi bil nov način ogrevanja umeščen na dvorišče Teša.

Vprašanje je tudi, ali bi se Topolšica in Šoštanj ločila od skupnega sistema ogrevanja, dokler je bila toplota odpadek, namreč dolgi vodi z velikimi izgubami niso bili težava, zdaj pa je njihova smiselnost vprašljiva.

dezurni@styria-media.si