Zdravniki in gospodarski analitiki so si v zadnjih dneh zelo podobni. Oboji sestavljajo katastrofične scenarije. Če verjamemo gospodarstvenikom, nas čaka najhujša kriza po letu 1929. Če verjamemo evropskim infektologom, lahko to zimo zboli za gripo kar četrtina Evropejcev.

Naj jim verjamemo?
Ja in ne. Svet se gospodarsko ne bo sesul in tudi četrtina Evropejcev to zimo najbrž ne bo zbolela, čeprav bo gripa menda zelo nevarna. A previdnost ni odveč: treba je upoštevati napotila enih in drugih. Z denarjem in z zdravjem bo treba v prihodnjih mesecih ravnati previdnejše kot do zdaj. Podcenjevanje je neodgovorno.

Podcenjevanje.
Delovno najbolj aktivno prebivalstvo gripo in prehladna obolenja neredko zelo podcenjuje. Preboli jih na nogah, v službi. Opozorila ne zaležejo. Prav tako zvenijo v prazno svarila zdravnikov, da takšno ravnanje pripomore k širitvi obolenj med sodelavci.

Veliko škode zato utrpijo predvsem delodajalci. V podjetju se širi obolevnost, nezdravi delavci so manj produktivni, četudi so normalno prisotni na delovnem mestu. Preudaren delodajalec bo zato vnesel v svojo podjetniško kulturo takšno razmišljanje: “Delavca, ki ob prehladnem obolenju ostane doma dan ali dva, cenimo bolj kot tistega, ki smrka in kiha na delovnem mestu.”

V zadnjih dneh je marsikateri Slovenec na svojem žepu občutil padec borznih tečajev. Marsikdo zaradi izgub slabo spi in je zelo nerazpoložen. Takšnim hitreje pade odpornost in jih bo gripa bolj ogrožala kot do zdaj.