Primer, ko naj bi zdravnik v ljubljanskem UKC evtanaziral bolnika, je obudil razpravo o uvedbi evtanazije pri nas. V Sloveniji, tako kot še v številnih drugih državah, evtanazija ni dovoljena.
V nekaj dneh naj bi bil zaključen interni nadzor nad omenjenim zdravnikom, na podlagi katerega bodo v UKC sprejeli odločitev, kaj bo z njim. Če bo nadzor pokazal, da je zdravnik res opravil nedovoljeno evtanazijo, potem "ne more ostati na UKC Ljubljana", pravi strokovni direktor Sergej Hojker.
Z zdravnikom, ki je suspendiran, je pogovor opravil strokovni direktor nervološke klinike UKC Ljubljana David B. Vodušek. O sumu evtanazije je bil obveščen pred prazniki, na kar je zahteval pisno poročilo in se pogovoril z zdravnikom. Vsebine pogovora ni razkril, prav tako ni želel potrditi, da naj bi zdravnik sprva priznal, da je dal bolniku evtanazijo na željo svojcev.
Kot je dejal, je bil zdravnik v stiku s svojci bolnika, kar pa je običajno, še posebej, če je bolnik nezavesten. Po Voduškovih besedah je bolnik umrl, ko je bil nezavesten, sicer pa je bil ocenjen kot paliativni bolnik. Vodušek je še dejal, obdukcija ni bila odrejena, kar je bil nesrečen splet okoliščin. Ko je za to izvedel, je bilo po njegovih navedbah že prepozno.
Zdravniška zbornica čaka na poročilo nadzora v UKC. Njen predsednik Andrej Možina je dejal, da nz omenjenim zdravnikom nisi govorili, mu je zbornica ponudila pomoč. Zbornica se s sumom evtanazije še ni srečala, ima pa opravka z obratnimi primeri, ko svojci pravijo, da zdravniki predolgo mučijo umirajočega zdravnika.
Komisija za medicinsko etiko evtanazije ne podpira, saj je njeno stališče, da je s paliativnimi ukrepi mogoče na smrt bolnim ali umirajočim vedno ustrezno pomagati, je za STA dejal predsednik komisije Božidar Voljč. Odklonilo stališče do tega imajo tudi zaradi primerov zlorab evtanazije v državah, kjer jo izvajajo.
Zakon dovoljuje, da pacient izrazi svojo voljo
Pacientom zakon o bolnikovih pravicah daje pravico do odločanja o zdravstveni oskrbi. Skladno z zakonom ima pacient v končni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroča hudo trpljenje, pravico do paliativne oskrbe.
Pacient ima prav tako pravico, da se upošteva njegova volja o tem, “kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve“. Pacient lahko izrazi svojo voljo v primeru, če bi trpel za "hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje“ ter v primeru, ko bi mu "medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase“.
Pacienti morajo takšno odločitev zapisati na posebnem obrazcu, zdravniki pa morajo tako izraženo voljo upoštevati, ko nastopi tak položaj. Zakon določa, da pisna izjava velja pet let in jo pacient lahko ne glede na sposobnost odločanja o sebi kadar koli s pisno izjavo prekliče.
V Evropi dovoljeno v petih državah
V Evropi je evtanazija dovoljena v petih državah, Albaniji, Belgiji, Švici, Luksemburgu in na Nizozemskem. Albanija je legalizirala evtanazijo že leta 1999. Dovoljena je tako aktivna kot pasivna. Pri slednji pacient ne more dati privoljenja, ker je na primer v komi, morajo pa v njo privoliti trije družinski člani.
Belgija in Nizozemska sta evtanazijo uzakonili leta 2002. V obeh državah je pred tem veljalo, da zdravnikov, ki so pomagali pacientom pri smrti, niso preganjali. Na Nizozemskem od leta 2004 velja tako imenovani protokol Groningen. V protokolu so zapisani kriteriji za izvajanje evtanazije pri otrocih, starejših od 12 let ob privoljenju staršev. Evtanazija otrok je od marca 2014 dovoljena tudi v Belgiji, kjer pa niso postavili nobene starostne omejitve. Odločitev morajo pred tem sprejeti starši, zdravniki in psihiatri.
V Luksemburgu se lahko izvede evtanazija neozdravljivo bolnega pacienta, ko to dovolita dva zdravnika in odbor strokovnjakov.
V Švico hodijo umirati tujci
V Švici je dovoljena pomoč pri samomoru tako Švicarjem kot tujcem. Neozdravljivo bolnemu pacientu zdravnik predpiše smrtonosno mešanico zdravil, ki jih mora pacient sam zaužiti. Aktivna oblika evtanazije ni dovoljena.
V Švico se tako vsako leto napoti večje število tujcev, ki se odločijo izkoristiti omenjeno možnost. V večini primerov gre za nemške državljane, povečuje pa se tudi število britanskih državljanov.