Saj je jasno, da pri vodenju postopkov odgovorni res puščajo za sabo precej napak. Žal, vse pogosteje. Nekateri si močno želijo prijeti posameznike, ki vztrajno kršijo zakone, in tako ubežati pred nenehnimi kritikami javnosti. Dokazi so tako zbrani prehitro in prepovršno. Vseeno pa obstaja razlika med takšnimi preiskovalci in tistimi, ki bi okoliščine poskušali umetno ustvarjati.
Prirejati samo zato, da bi začeli kazenski pregon proti nekomu ... Zaenkrat še nisem spoznala tožilca ali preiskovalca, ki bi si želela med svoje karierne dosežke v življenjepis zapisati tudi tvorjenje različih konstruktov. Preiskovalcev, ki pa se - nekateri že skoraj bolestno - želijo pohvaliti z na stotine uspešno rešenih primerov najhujših oblik kriminala, pa verjemite mi, kar mrgoli.
Skoraj neverjetno je, kako bliskovito hitro se je v naši družbi kot sprejemljivo prijelo to, da je že praktično vse, kar policija in tožilstvo preiskujeta, konstrukt. Potem ko se je razsulo bančni sistem in osiromašilo državni proračun, leta in leta ponarejalo dokumente oziroma se je dalo preko drugih najhujših kaznivih dejanj obogateti na hitro ... In zdaj s tem ni nič narobe? Pa saj niti ne vem, kaj je huje. To, da so milijoni leta in leta leteli na račune tistih, ki jim kaj takega niti pod razno ni pripadalo, ali to, da tega ni poskušal nihče ustaviti, kaj šele kaznovati, ali to, da se to početje v družbi še danes dojema kot povsem sprejemljivo.