Obravnavali niso nobenega postopka

Pred časom smo pisali o tem, da so po hudi prometni nesreči, v kateri je življenje izgubil otrok, vozniki z napačnim razvrščanjem in izkoriščanjem reševalnega pasu za svoje manevre ovirali reševalce, gasilce in policiste na poti do kraja nesreče. Številne kršitve so razvidne iz fotografij, ki so jih posnele kamere prometno-informacijskega centra.

A na Policijski upravi (PU) Ljubljana pravijo, da v povezavi s temi fotografijami niso obravnavali nobenega postopka, čeprav je v 30. členu zakona o pravilih cestnega prometa jasno zapisano, da morajo v primeru zastoja prometa "vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil". Voznik, ki ravna v nasprotju s tem členom, se kaznuje z globo 200 evrov.

Postopek lahko sproži občan na podlagi fotografije ali videoposnetka

Zakaj torej policisti niso sprožili kazenskega postopka? Zadeva je nekoliko zapletena. Fotografija ali posnetek je sicer eden izmed možnih dokazov, iz katerega potem prekrškovni organi ali sodišča črpajo podlago za ugotovitev o obstoju ali neobstoju nekega dejstva. Sama fotografija kot fizičen predmet pa ni dokaz v postopku, dokaz je vsebina posnetka, če ta torej omogoča ugotavljanje pomembnih dejstev. Poenostavljeno – teh voznikov, ki so kršili zakon, ni nihče prijavil. To sicer lahko stori kdorkoli, ki prekršek zazna, fotografira, posname. Stacionarna kamera pa nima enake funkcije kot radar, torej ne beleži avtomatsko kršiteljev in tudi sama po sebi ni podlaga za kaznovanje voznikov.

Občan lahko torej nevarno vožnjo takoj prijavi na interventno številko policije, da ga čimprej izsledijo in izvedejo postopek, sicer pa sami nimajo podlage za pregled posnetkov varnostnih kamer in pisanje kazni kar vsepovprek.

A če takšno vožnjo prijavimo, nas vseeno čaka še nekaj dela: "Poleg posnetkov je za uspešno izvedbo postopka pomembno tudi sodelovanje prijavitelja, saj je v primerih, ko je voznik izsleden in policisti prekrška niso neposredno zaznali, uspešnost prekrškovnega postopka pogojena z aktivnim sodelovanjem prijavitelja prekrška, ki mora v postopku sodelovati kot priča", torej mora v postopku povedati čim več relevantnih dejstev in okoliščin o očitanem prekršku, saj je postopek uveden na podlagi njegove prijave in ne neposredne zaznave policistov. "V nadaljevanju prekrškovni organ na podlagi zbranih dejstev in okoliščin ter zanesljivosti dokazov odloči, ali bo prekrškovni postopek uveden," še pojasnjujejo na PU Ljubljana.

Preveč birokratskih ovir, da bi se kršitelje res prijavilo

"Birokratskih ovir je preveč, poleg tega je ustavno sodišče prepovedalo uporabo sistema za avtomatizirano prepoznavo registrskih tablic, zato ima policija na tem področju nekoliko zvezane roke," pa pojasnjuje Anže Albreht, zdravstveni reševalec, prostovoljni gasilec in ustanovitelj zavoda Reševalni pas, ki se ukvarja z ozaveščanjem ljudi o pomenu vzpostavljanja reševalnega pasu.

Albreht sicer veliko časa posveča preventivnim dejavnostim za preprečevanje nesreč, a vseeno pravi, da bi policija že veliko naredila, če bi bila pogosteje prisotna na avtocestah. "Recimo v vsakodnevnih zastojih, za katere se točno ve, kje in kdaj bodo nastali. Takrat bi lahko pripeljalo policijsko vozilo s sistemom Provida in posnelo ter kaznovalo prekrškarje," meni.

Ob takšni nesreči, kot se je na primorski avtocesti pripetila v petek, pa je jasno, da tudi policisti nimajo časa, da bi se ukvarjali z vsemi vozniki, ki so kršili pravilo vzpostavljanja reševalnega pasu. "Policisti so imeli veliko dela, ukvarjali so se s preiskovanjem nesreče," pojasnjuje Albreht.

Manjka evropska direktiva

Pa so kršitve tako pogoste tudi v sosednjih državah? Albreht opaža, da je v večini primerov res tako. "Avstrijci so lahko res zgled, a le pri njih doma. Takoj, ko prepeljejo Karavanke, stojijo ravno tako 'križem kražem' kot vsi ostali," pravi. Ko je poleti leta 2013 zaradi nepravilnega razvrščanja vozil na avtocesti tekel pred gasilskim tovornjakom, da je opozarjal nespametne voznike, naj se vendar umaknejo na stran in po tem ustanovil zavod Reševalni pas, se je veliko oziral v Nemčijo. Zdaj pa se, kot pravi, prav Nemci velikokrat obrnejo v Slovenijo. "Pri nas se je obnašanje ob zastojih začelo močno izboljševati," je zadovoljen – čeprav je stanje še precej daleč od idealnega.

Sicer pa predstavlja veliko težavo tudi dejstvo, da nimajo vse države uveljavljenega pravila varnostnega pasu na sredini ceste, kar voznike še dodatno zmede. V Italiji, denimo, interventnim vozilom pripada odstavni pas. "Pri nas to zaradi širine avtoceste ni izvedljivo, podobne težave imajo tudi Avstrijci," pravi sogovornik.

"To bi morali na evropskem nivoju do pike natančno poenotiti," meni Albreht – le tako ne bi prišlo do zmede med vozniki.

Premalo policijskega nadzora na avtocestah

Ko je prejšnji petek prišlo do tragične nesreče na primorski avtocesti, je bil Albreht v službi. "Mi smo vstopili na avtocesto na uvozu Logatec, večjih težav po poti do kraja nesreče, razen pri uvozu, nismo imeli," pravi. Reševalnega pasu tam namreč ni možno ustvariti. So pa večje težave imeli, kot pripoveduje Albreht, reševalci in gasilci iz Cerknice in Postojne. "Oni so v zastoju izgubili vsaj deset minut," pravi.

200 evrov, kot znaša globa za kršitev pravila o reševalnem pasu, je po Albrehtovem mnenju dovolj, če bi jih res predpisali prekrškarjem – pa jih po navadi ne. "Če bi policija v zastoj poslala patruljo in vsak dan predpisala 20 plačilnih nalogov, bi se stanje izboljšalo," meni.

Zavorna pot v BMW-ju ni nič krajša kot v Yugotu

Dobro je po Albrehtovem mnenju tudi, da DARS vse več sredstev posveča ozaveščanju in preventivi, recimo s postavitvijo svetlobnih tabel. A dokler se vsi ne bomo zavedali, da nesreča ne počiva in da je treba prilagoditi hitrost in varnostno razdaljo aktualnim razmeram, se bodo takšne nesreče še vedno dogajala. "Promet je postal znanost, v novejših avtomobilih vse dela elektronika, a ljudje se ne zavedajo, da zavorna pot v BMW-ju ni nič krajša od tiste v Yugotu," pojasnjuje. In prav zato je ozaveščanje ključno. Vseskozi moramo imeti v mislih, da lahko na cesti pride do nepričakovanih dogodkov.

Opozarjali so, a ni nič zaleglo

"V četrtek, dan pred nesrečo, smo vsi, ki se ukvarjamo s prometno varnostjo, vključno z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO), opozarjali, da bodo v petek razmere na cestah nepredvidljive. Vedeli smo, da bodo nalivi, da bodo po dolgem času padle velike količine dežja. Ta tragedija je nastala izključno zaradi neupoštevanja razmer na cesti. Za to ni kriva policija, ni kriv DARS, te razmere so nastale izključno zaradi narave, mi pa smo tisti, ki moramo v takšnih razmerah spremeniti način vožnje in se prilagoditi novim razmeram," pravi Albreht. "Težko torej rečemo, da je prišlo do nesreče – kar se dogaja, so trčenja, ki jih povzroči človek. Nesreča je recimo, da nekomu raznese pnevmatiko in ga zanese v jarek, pa še tu je na mestu vprašanje, kakšne so bile te pnevmatike," pojasnjuje Albreht.

Zgodil se je najhujši možni scenarij

Za reševalce in gasilce je to po njegovih besedah najhujši možni scenarij, ki ga lahko doživijo. "Da nam umre otrok, za katerega se na kraju nesreče še nekaj časa borimo. Težko opišem svoje občutke, bil sem zelo prizadet. Po intervenciji sem se najprej zapeljal domov, da sem objel svoje otroke. To sem potreboval, da sem se sploh lahko prebil čez dan," petkovo dogajanje iz perspektive reševalca opisuje Albreht.

Umrl otrok, mama kritično Po strašljivi nesreči pri Vrhniki so morali gasilci na razbremenilni pogovor

nina.sprohar@zurnal24.si