V Slovenji smo pred dvema letoma uspeli zaustaviti trend naraščanja debelosti pri otrocih in mladostnikih. Kot kažejo podatki nacionalnega inštituta za javno zdravje, so rezultati bolj spodbudni pri mlajših kot starejših ter fantih kot dekletih. "A z ukrepi še vedno nismo zadovoljni," je izpostavila Marjeta Recek z ministrstva za zdravje, ki je omejitev oglaševanja nezdravih živil pri otrocih poudarila kot enega izmed ključnih ukrepov.

V raziskavi Inštituta za nutricionistiko, kjer so 12 mesecev spremljali oglase na sedmih televizijah, Živa Korošec in Igor Pravst ugotavljata, da je v času, ko pred malimi sprejemniki sedijo otroci, velika večina živil zdravju škodljiva. "Glavnino oglaševanja predstavljajo sladice in čokolade," je pojasnil Pravst, ki izpostavlja, da del odgovornosti za osveščanje otrok nosijo tudi starši. 

Oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane sicer tudi bolj vpliva na otroke, ki že imajo višje vrednosti indeksa telesne mase. "Trži se na čustvenem nivoju in otroci so približno šestega leta ne razlikujejo med programskimi in tržnimi vsebinami. Pri 12 letih začnejo razlikovati, a še pri 16 letih lahko dobro narejena reklama zavede najstnika," je izpostavila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki priporoča, da so starši tudi med reklamnimi bloki prisotni ob svojih otrocih, ki spremljajo televizijo.

Strokovnjaki bi sicer želeli popoln umik oglaševanja najbolj nezdravih izdelkov.

Kaj bodo dejansko storile medijske hiše?

Kot smo že poročali, naj bi pred slabim mesecem televizije že začele z omejevanjem oglasov na podlagi pravil, ki so jih pripravile same. A doslej sta jih regulatorjem poslali le dve medijski hiši (Pro plus za programa Pop TV in Kanal A ter Anntena TV Sl, ki izdaja Planet TV). Doslej so pravila, ki bi morala biti vsem javno dostopna, objavljena le za Pop TV in Kanal A.

Na nacionalni televiziji pa celo vztrajajo, da so kot javni zavod že zavezani k "varovanju otrok in mladine pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj". Sporočajo, da so se pravil držali, še preden je ministrstvo sprejelo posebne ukrepe.

Že omenjena raziskava Inštituta za nutricionistiko je sicer pokazala, da je na komercialnih televizijah neprimernih oglasov namenjenih otrokom res več, a so te prisotni tudi na nacionalni televiziji.

Vsem televizijam, ki pravil ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, še niso pripravila za neupoštevanje zakonodaje grozi globa od 1.000 do 10.000 evrov. Kdaj bodo inšpektorji začeli z nadzorom televizij še ni znano, saj, kot pravijo na Akosu, so ti v svojih odločitvah avtonomni.

Bo potrebna popolna prepoved oglaševanja?

Ministrstvo za zdravje naj bi ob pomoči Zveze potrošnikov Slovenije spremljalo rezultate in ugotavljalo, ali je takšen način regulacije sploh ustrezen.

V tem času pa se na evropski ravni pripravljajo že novem spremembe, nova direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah bi ohranila omejevanje oglaševanja visoko mastne, sladke, slane hrane za otroke in poleg tega dodala še omejitev oglaševanja alkoholnih pijač. Ob tem sta tako Mojca Gabrijelčič Blenkuš kot tudi Breda Kutin z ZPS opozorili na izjemen pritisk lobistov, ki želijo na vsak način preprečiti omejevanje oglaševanja. 

barbara.erzen@zurnal24.si