Pred tremi leti je javnost pretresla objava posnetkov odvzema otrok, ki so se štiri ure upirali. Na posnetku je bilo namreč razvidno, kako so štiri socialne delavke, dva policista, sodni izvršitelj in dva pomočnika lovili tri otroke, ki so se več ur upirali, saj niso želeli oditi z očetom. Čeprav je bila to za sodnega izvršitelja stalna praksa, se je naposled le zlomil in poklical sodnico, naj prekine postopek. Ta pa je neomajno vztrajala, naj postopek dokonča, četudi z uporabo sile.

Sproženih več preiskav

Odvzem otrok je dvignil veliko prahu, podana je bila tudi ovadba zoper sodnico, ki je bila obtožena mučenja otrok. Ustavni pravnik Matevž Krivic je bil namreč prepričan, da je sodnica z ukazom, naj se ta postopek dokonča, zaukazala mučenje otrok – oziroma nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki ga nasproti komurkoli prepoveduje 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).

Dogajanje je nato sprožilo tudi številne preiskave pravosodnega ministrstva, varuha človekovih pravic in sodnega sveta. Nadzor je bil kasneje opravljen tudi s strani socialne inšpekcije in ljubljanskega okrožnega sodišča, vendar v postopku ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Ustavni sodniki so ustavno pritožbo matere tudi zavrgli, saj so ocenili, da za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Tako je sodišče pred nekaj meseci otroke dokončno dodelilo očetu, prepovedalo pa je tudi vsakršne stike otrok tako z materjo kot sorodniki po njeni strani.

Otroci večkrat pobegnili od doma

Čeprav so otroci večkrat jasno pokazali, da si želijo iti nazaj k mami, pristojni njihovih želja ne uslišijo. Zato so stvari vzeli v svoje roke in večkrat pobegnili od doma. Lansko leto je tako 9-letna deklica pobegnila na bencinsko črpalko ter zaprosila mimoidočo, naj pokliče mamo. Kasneje je bila deklica vrnjena očetu, poroča RTV.

Pred nekaj tedni pa je k mami pobegnil najstarejši deček, star komaj 12 let. Kasneje je otrok odšel v šolo v naravi, iz katere se ni vrnil z avtobusom kot drugi, ampak so ga sredi smučišča izvršitelj, socialni delavci in še nekaj oseb zvlekli v kombi, čeprav se je temu deček glasno upiral.

Še isto noč pa so vsi trije otroci splezali skozi balkon in se vkrcali na vlak. Tako so ob enih ponoči prispeli v 40 kilometrov oddaljeni kraj, kjer živi njihova mama. Starejšega so zato socialni delavci nastanili v krizni center.

Odzivi na pobege

Na večkratne pobege otrok se je odzvala tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je izrazila svojo zaskrbljenost nad varnostjo otrok. Dejala je še, da čeprav kot ministrica ne sme posegati v odprte postopke, bo vseeno v okviru svoje pristojnosti na podlagi Zakona o sodiščih sprožila ustrezne nadzorne mehanizme. "Bi pa želela dodati, da so takšne situacije izjemno pretresljive in da se moramo tukaj kot družba zavedati, da je treba imeti pred očmi največjo korist otrok, kako jih zaščititi," je še dodala.

Na dogodke se je prav tako odzvala tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je prosila pristojne, naj takoj razrešijo stisko otrok, saj je njihovo zdravje kot tudi življenje ogroženo.

Bodo otroci naposled le vrnjeni materi?

Po zadnjem pobegu k materi so se socialni delavci odločili vzeti stvari v svoje roke. Tako sedaj sodišču predlagajo, naj se otroci dodelijo materi. Strokovnjaki so namreč mnenja, da sodniki nimajo dovolj strokovnega znanja za odločanje v družinskih zadevah. Prav tako nimajo dovoljšnega stika z družinami kot tudi s socialnimi delavci. Vseeno pa zaradi Družinskega zakonika prav oni držijo vse vajeti v rokah.

Odziv sodišča

Na sodišču so za STA potrdili, da so prejeli predlog za začasno odredbo. Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so ob tem poudarili, da sodišče v omenjeni zadevi s strani strank prejema veliko predlogov za začasne odredbe, ki terjajo ustrezno ravnanje in odločanje sodišča. Pojasnili so tudi, da predloge za dodelitve otrok v varstvo in vzgojo vlagajo starši. Center za socialno delo je predlagatelj zgolj v primerih, kadar predlaga ukrep za varstvo koristi otrok. Ob predlogu takega ukrepa pa lahko center za socialno delo predlaga tudi izdajo začasne odredbe.

Procesna dejanja v postopku opravlja sodnik, ki mu je zadeva dodeljena v delo. Pristojnost sodišča za odločanje v tovrstnih zadevah je predpisana z zakonom. Kadar sodišče za odločitev nima strokovnega znanja, za to določi izvedenca, ki odgovori na strokovna vprašanja, so še pojasnili na sodišču.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so za STA še pojasnili, da je zadeva sicer v fazi odločanja na ljubljanskem višjem sodišču glede pritožbe zoper sodbo okrožnega sodišča. Več podatkov o zadevi pa ne morejo posredovati, saj so zadeve s področja družinskega sodstva zaprte za javnost.

Z ministrstva za pravosodje so danes za STA sporočili, da je služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč na podlagi medijskih objav ravnala v skladu z zakonom o sodiščih in sodišče zaprosila za podatke in poročila o stanju reševanja zadeve. V skladu z zakonom pa mora sodišče zaprosilo ministrstva obravnavati prednostno.

Varuh lahko intervernira kot tretja stran

Varuh človekovih pravic je v odzivu na predlog centra za socialno delo za predodelitev treh otrok materi, zapisal da primer spremlja od vsega začetka. Na podlagi primera je oblikoval priporočila, da naj bodo vsi postopki z otroki humani, obravnavani prednostno, pri njih pa naj bo glavno vodilo otrokova korist, so navedli pri Varuhu.

Varuh je ob odvzemu otrok materi leta 2020 javno apeliral na pristojne in odgovorne, da je odvzem skrajni ukrep in da mora potekati na human način, so dodali.

Po odvzemu pa je Svetina oblikoval priporočila, ki jih je objavil v letnem poročilu za leto 2021, in sodiščem priporočal naj dosledno upoštevajo, da morajo biti vsi postopki v povezavi z otroki humani, pri čemer naj bo glavno vodilo otrokova korist, v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah. Glede tega je Varuh danes prejel tudi odobritev Evropskega sodišča za človekove pravica, da lahko v zadevi intervenira kot tretja stran.

Sodiščem je priporočil še, da morajo biti tovrstne zadeve hitro in brez odlašanja predložena v nujno odločanje višjemu sodišču.

Na podlagi teh ugotovitev in posredovanj je zato bil odpravljen zastoj v postopku, zadeva pa je postala preglednejša, so zapisali pri Varuhu. Ob tem sicer ugotavljajo, da v tovrstnih postopkih lahko pride do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, lahko tudi do netransparentnosti postopka in neobrazložitve otrokove koristi. Opozoril je še na sistemsko težavo, ko pritožbe strank zaradi nujnih aktivnosti prvostopenjskega sodišča niso takoj posredovane v reševanje druge stopnje.

dezurni@styria-media.si