Najdaljša, najbolj nora, divja in še kakšna noč v letu je po tem, ko postanemo starši, ponavadi le še lep večer v krogu prijateljev ali znancev, ki morajo izpolnjevati ključni pogoj: imeti otroke, ki so vrstniki našim. Starši klepetamo, jemo, nazdravimo, otroci se medtem igrajo po svoje ... Če se taka žurka ne more več pisati z v velikim Ž, pa sta vsaj volk sit in koza cela. Če se namreč starši odločijo, da bi novo leto praznovali kje drugje kot doma, je otrokom po navadi, posebej če so mlajši, treba najti varuško.

Supermame. Na tej točki se pojavijo mame, bolje supermame, ki bi “novodobne egoistične starše, take, ki mislijo le nase, otroci pa so jim itak odveč”, najraje postavile pod giljotino. Je silvestrovanje skupaj z otroki dokaz naše ljubezni do njih?

Zakaj enoletnika, ki mu novo leto še nič ne pomeni, ne bi mogli dati k varuški? Zakaj otroka, ki hodi spat ob 22. uri, ne bi mogla čuvati babica, če se ponudi? Sama se sicer počutim veliko bolje, če so moji otroci, kadar so v varstvu, v znanem okolju in z ljudmi, ki so jim domači. Upam pa, da bodo starši, ki bodo otroka dali v otroški hotel, poskrbeli, da se bo prej spoznal z varuško ali da ga bo varuška čuvala kar doma.

Starši, ki si znajo vzeti čas zase, so po navadi zadovoljnejši in otrok z njimi preživi več lepih trenutkov. Verjamem, da večina novodobnih staršev z otroki preživi manj časa, a je ta kakovostnejši. Zato, če ste se odločili za silvestrovanje brez otrok, naredite to brez slabe vesti.