Foto: Žurnal24 Anja Ščuka (Foto: Boštjan Tacol) Mati samohranilka s solidno službo, a z velikimi dolgovi, ki so se kar kopičili in kopičili. Zaradi kreditov, najemnine in drugih dolgov ji zmanjka denarja za hrano za svoja otroka, ki sta stara komaj štiri in šest let. Oba sta bolna in potrebujeta dodatno nego, pozornost in denar, njun oče je brezposeln, mati nima nikogar, ki bi ga lahko prosila za pomoč. Na centru za socialno delo ji kaj dosti ne morejo ponuditi, saj ima dovolj velike prihodke, kreditov in dolgov ji ne upoštevajo. Poleg tega je potrebovala hrano takoj in ni mogla čakati na odločbe centra, kjer je zaprosila za razne olajšave in pomoč. “Center za socialno delo takemu staršu niti ne prizna, da je reven, ne da mu papirja, da bi lahko obiskal Rdeči križ ali Karitas, na koncu se zateče vsaj k nam,” pravi Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine. Pomislili smo, da bi otroka naše matere lahko nahranil eden od politikov. Če bi čakali nanje, bi bila otroka že dva tedna lačna.

Sočutje. Ne vemo, koliko naši politiki pomagajo otrokom v stiski, donirajo humanitarnim organizacijam in pomagajo ljudem okoli sebe. Vemo pa, da se tokrat niso izkazali, sočutja do lačnega otroka niso pokazali. S prošnjo za pomoč politikom nisem imela velikih upov, upala pa sem vsaj na povabilo na kosilo; nekateri pa so mamico namesto tega kar ignorirali. Če bodo dobili še več takšnih pisem, bodo morda lažje začutili stisko ljudstva in poiskali vsaj kakšno sistemsko rešitev. Zatorej jim pišite in pišite. Morda postanejo sočutnejši.