Porcijsko pakirana hrana je manj pestra
V šolah so morali temeljito spremeniti jedilnik, saj morajo biti vsi izdelki zdaj porcijsko pakirani. "Zajtrki in malice so v teh razmerah gotovo manj pestri, omejeni smo na pekovske izdelke v obliki štručk in rogljiček, skladno z navodili ne pripravljamo namazov in mlečnih jedi na žlico, kot so žitne kaše, mlečni riž ipd. Tudi napitke ponujamo porcijsko, ponudba sokov, mleka in jogurtov je na srečo zelo bogata, vsak dan pa malico popestrimo še z mlekom ali jogurtom iz šolske sheme," šolsko prehrano v teh časih opiše Andreja Škorjanc Gril, vodja šolske prehrane na OŠ Hudinja.
Peter Strle, ravnatelj OŠ Litija, pa opozarja, da so bila navodila NIJZ v zvezi s šolsko prehrano zelo skromna, a so jih kljub temu skušali upoštevati. "Kuhinja na matični šoli pripravlja obroke hrane za matično šolo, enoto s prilagojenim programom, dve podružnični šoli in vrtec. Telefonsko oz. preko videokonference smo vodjem aktiva, podružnic in vrtca podali navodila, kako naj poteka razdeljevanje obrokov," za Žurnal24 pojasni Strle. Obenem opozori tudi na ekonomski vidik – ker so se šole na hitro zaprle, je zdaj treba v jedilnik vključiti živila, ki jim bo kmalu potekel rok uporabnosti.
"Pri sestavi jedilnika je treba upoštevati, da tudi dobavitelji nimajo dovolj kadra in je dostava precej okrnjena," dodaja ravnatelj OŠ Litija.
Več pakirane sladke, slane in mastne hrane
Na OŠ Hudinja poleg malice in kosila učencem vsak dan ponudijo dve vrsti sadja. Vodja šolske prehrane pravi, da je bilo najprej to le kosovno sadje, recimo jabolka, hruške, banane. "Z učenci smo se dogovorili, da si najprej umijejo roke, nato pa vzamejo sadež in ga sami umijejo," opiše protokol. Glede sezonskega sadja, kot so jagode in češnje, pravi, da so imeli na začetku pomisleke glede delitve, a da ga zdaj postrežejo porcijsko, v lončkih, ali pa jih učencem na prtiček da učiteljica, ki uporabi rokavice ali žlico.
Hrane v razred ne nosijo več dežurni učenci
Kot pravi Škorjanc Grilova, so morali prilagoditi celoten režim delitve obrokov. "Naši učenci so že prej malico jedli v razredih, po novem pa je v razredu tudi zajtrk za prvošolčke. Hrane v razred v tem času ne nosijo dežurni učenci, ampak kuhar in kuharice. Učenci hrane ne jemljejo sami, ampak jim jo na njihove delovne mize razdeli učiteljica ali učitelj, ki je z njimi v razredu," pojasnjuje sogovornica z OŠ Hudinja.
Dodaja, da so učitelji zelo pozorni na ustrezno higieno: poskrbijo, da si učenci temeljito umijejo roke, počistijo mizo in jo pogrnejo s papirnatim prtičem, na katerega jim dajo hrano. Prvi teden so nekoliko poenostavili tudi kosila, a ko so ugotovili, da njihov sistem deluje, to ni bilo več potrebno.
"Delilni pult smo opremili z zaščitnim pleksi steklom, pribora si učenci ne jemljejo sami, ampak ga na pladnje pripravi kuharica, ustrezno smo uredili jedilnico in naredili časovni razpored prihoda skupin na kosilo. Ugotavljamo, da zaradi dobre organizacije dela posebnih težav nimamo," dodaja Škorjanc Grilova.
Se je pa količina odpadne embalaže zdaj zelo povečala, se strinjata vodji prehrane tako na OŠ Hudinja kot tudi na OŠ Medvode. Zato skušajo naučiti učence še bolj dosledno ločevati odpadke.
Manj je učencev, ki kosijo v šoli
Škorjanc Grilova pravi, da kuharsko osebje posebnih težav s prilagajanjem novim razmeram ni imelo. So pa poostrene higienske razmere ob prevzemu živil, več dela je z odpadno embalažo, dostavo hrane v razrede in pospravljanjem. Posodo, pribor in delilne pladnje za kosilo vedno pomivajo strojno, tako da se ob tem razkužijo z visoko temperaturo. "Nekoliko se je zmanjšalo število učencev, ki kosijo v šoli, saj so nekateri starši še doma, tako da dodatne delovne sile ne potrebujemo," še dodaja sogovornica.
Delo v kuhinji je zaradi mask in pregrad oteženo
Stuparjeva pa po drugi strani opozarja, da zdaj že sama priprava malice zahteva več dela: "Več je zavijanja v folijo, pakiranja in mazanja. Tudi samo vzdrževanje higiene v jedilnici je na zelo visoki ravni. Za vsakim učencem je treba razkužiti prostor in to seveda zahteva dodatno delovno silo," pojasnjuje.
Opozori, da je v skladu s priporočili NIJZ delo precej oteženo predvsem zaradi nošnje zaščitnih mask, saj je v kuhinji zaradi narave dela že tako višja vlažnost, kar maske še dodatno poudarijo. "Osebam, ki nosijo očala, se zaradi maske ta rosijo. Tudi komunikacija med zaposlenimi je otežena. Zaposleni to doživljajo kot dodatno obremenitev pri delu, ki je precej dinamično in fizično obremenjeno. Tudi sama slišnost učencev, ki pridejo na kosilo, je zaradi zaščitne pregrade slabša," še opozori Ajda Stupar.
Dežurstvo učiteljev, poseben urnik, prilagojen šolski prevoz
Poseben režim v jedilnici so uvedli tudi na OŠ Litija. Poleg že naštetih ukrepov so uvedli tudi dežurstvo učiteljev, ki skrbijo za varno razdaljo med čakanjem v vrsti in za delitev pribora. Določili so urnik prihajanja otrok v jedilnico, da lahko zagotavljajo varno razdaljo, posamezni razredi pa jedo kosilo v razredih.
V te razrede malico in kosilo dostavljajo čistilke in ravno tako po koncu kosila odpeljejo ostanke nazaj v kuhinjo. "Zaradi tega je povečano število zaposlenih čistilk že v dopoldanskem času in hkrati manj popoldne, ko se izvaja čiščenje cele šole – vsi so bolj obremenjeni," pojasnjuje Strle.
Poleg tega so morali določenim otrokom zagotoviti tudi diete, ki jih sedaj individualno pripravljajo za vsakega otroka posebej v časovnem zamiku, v odvisnosti od spremenjene časovnice termina kosila. Zaradi spremembe terminov kosila so morali prilagoditi tudi prevoz s šolskimi prevozniki.
"Si je pa zaradi skromnih navodil vsaka šola ali vrtec, ki je specifičen, pravila prehranjevanja otrok uredil po svoje glede na prostorske in kadrovske zmožnosti, pri čemer smo na prvo mesto postavili varnost, zanašali pa smo se tudi na zdravo kmečko pamet in dobro voljo vseh udeležencev," še dodaja Strle.
kar naenkrat plastika v morju ni več problem, kajne ranocel0ki? znanstve0ki?