Ob današnjem tempu življenja, ko smo starši, pa ne vedno zaradi kariernih vzgibov, skoraj ves dan odsotni, smo pomirjeni vsaj ob dejstvu, da so naši otroci na varnem v vrtcih ali šolah. A ob vsaki podobni nesreči, v kateri se poškodujejo, se v podzavest prikrade dvom, ali so res dovolj varni.

Pristojnosti. Država predpisuje standarde in pravila, ki jim morajo izobraževalne ustanove zadostiti. Za njihovo finančno izvedbo so odgovorne občine in država, za praktično izvedbo pa so tu ravnatelji. Na otroke dejansko pazijo učitelji. Šole so avtonomne, torej se o določenih stvareh odločajo po lastni vesti. Ko pa se zgodi nekaj tragičnega, nihče od odgovornih ni odgovoren. Že zdaj je jasno, da bo šola obtoževala gasilce, ti pa se bodo izgovarjali, da deklica ni skočila pravilno. Ravnatelj že opozarja, da so imeli otroci podpisana soglasja staršev. Imeli so jih, a starši gotovo niso soglašali s tem, da se njihov otrok poškoduje. Vaja bi morala biti varna, a ni bila in še vedno ne vemo, zakaj. Pristojen inšpektorat in policija svojega dela še nista končala, je pa devetošolka končala v bolnišnici. Po besedah njenega očeta je 20 minut ležala, preden so poklicali rešilca. Policija (ki je bila z gasilci na kraju dogodka) pa ni naredila niti zaznamka o dogodku, dokler jih iz našega uredništva nismo povprašali po podrobnostih. Ja, odgovornost bomo morali zahtevati državljani sami, da vsaj nekaj časa ne bomo dvomili o tem, ali so naši otroci na varnem.