"Osemletni sin si je konec februarja poškodoval koleno, rehabilitacijo s fizioterapijo v zdravstvenem domu bo začel šele sredi maja," razlaga bralka, ki jo skrbi, da bo otrokova poškodba sanirana prepozno in bo zaradi tega imel posledice celo življenje.

Zgoraj omenjeni primer pozne obravnave v pediatriji zdaleč ni osamljen primer. "Prejšnji mesec se je na naše združenje obrnila mama sina, ki že nekaj mesecev čaka na operacijo," opozarjajo v Združenju za pravice bolnih otrok, kjer ugotavljajo, da do čakalnih dob v pediatriji prihaja predvsem v tako imenovanih subspecialističnih ambulantah (ambulantah kjer delujejo kirurgi specialisti za različna področja, kot je noga, petnica, roka, stopalo ...), ki večinoma delujejo v okviru sekundarnih bolnišnic in obeh univerzitetnih kliničnih centrov.

V pediatriji naj ne bi čakali več kot mesec

Na podlagi sklepa strokovnega kolegija za pediatrijo je najdaljša čakalna doba v pediatriji en mesec. Klinična slika bolezni se namreč pri otrocih znatno hitreje spreminja kot pri odraslih, otroški organizem je v stalni rasti in razvoju in posledice bolezni in poškodb v otroški dobi se odražajo v odrasli dobi.

Otroci naj bodo prednostni kriterij

"Skrajšati bi morali predvsem čakalne dobe na prve preglede in operativne posege," poudarjajo v združenju, kjer se zavzemajo se, da bi bili otroci upoštevani kot prednostni kriterij v uvrščanju na čakalne sezname.

Sedaj veljavni prednostni kriteriji so ob enaki stopnji nujnosti nosečnost, dojenje, nov zdravstveni problem, ki bi nastal zaradi prvotnega zdravstvenega stanja. Prednostno so na čakalni seznam uvrščeni tudi pacienti, ki na pregled čakajo na bolniški.

"Upamo, da bo Ministrstvo za zdravje to pripombo upoštevalo v pripravi sprememb Pravilnika o najdaljših čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, ki je ta čas v razpravi," pravijo v Združenju za pravice bolnih otrok.

sergeja.hadner@zurnal24.si