Kakšne so reforme in naložbe, ki naj bi jih vlada opredelila v Načrtu za okrevanje in odpornost (tega je danes na novinarski konferenci predstavil Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko), "nihče v Sloveniji še ne ve, ker dokument ni javno dostopen", je v komentarju zapisal Milan M. Cvikl, član Socialnih demokratov in nekdanji član Evropskega računskega sodišča.

"Jutri naj bi ga vlada poslala Evropski komisiji, a do takrat ga verjetno ne bo mogoče vsebinsko obravnavati, čeprav gre za tako pomemben akt, da bi zahteval resno javno razpravo in obravnavo dokumenta v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje vlade in parlamentah v zadevah EU. V vsakem primeru pošilja Slovenija v Bruselj izjemno pomemben dokument brez tega, da bi se v slovenski javnosti resno pogovorili o tem, kako bo prispeval k blaženju negativnih učinkov in prispeval k zelenemu in digitalnemu prehodu," je dodal. 

"To za poznavalce ni argument"

Dobra novica je po njegovih besedah sicer to, da je v dokumentu "boljša struktura, ki sledi predlogom opozicije v alternativnem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost", a kljub temu vlada izkorišča manj kot polovico s strani EU razpoložljivih sredstev, kar po Cviklovem mnenju "razgalja njeno nesposobnost".

Černač je sicer pojasnil, zakaj Slovenija (vsaj zaenkrat) ne bo izkoristila vseh povratnih sredstev: glede na odlično bonitetno oceno se namreč trenutno zadolžuje po negativni obrestni meri, za evropska sredstva pa še ni znano, kakšni bodo pogoji zadolževanja.

A kot pravi Cvikl, "to za poznavalce ni argument, ker so evropska sredstva namenjena projektom daljše ročnosti. Predvsem pa bi moralo iti za projekte, kjer bi Slovenija kombinirala financiranje projektov s povratnimi denarnimi tokovi skupaj s slovensko razvojno banko, EIB, EBRD in domačimi poslovnimi bankami. Če vlada še pred nekaj meseci načrtuje za 5,2 milijarde evrov projektov, sedaj pa manj kot polovico te vsote, je razlog za to le njena nesposobnost. Žal pa se ta nesposobnost slej ko prej izrazi tudi v bonitetni oceni države".

Po njegovih besedah je tudi možnost, da se lahko države članice vseeno zadolžijo do avgusta 2023, le slaba tolažba, "ker vlada zamuja s časovnico, saj se naj bi sredstva NNOO do leta 2023 morala že v veliki meri črpati".

Koordinacijo načrta namesto Černaču dali novemu organu

Cvikl vladi očita tudi spremenjeno razporeditev sredstev, saj namesto dveh milijard za zelene projekte vlada predvideva le eno milijardo, namesto milijarde za digitalne projekte pa načrtuje le polovico. "Vlada lahko pričakuje resne pripombe Evropske komisije, čas pa je za rdeči karton Černaču in vladi," je zapisal - slednje predvsem zato, ker je vlada odločila, da bo nacionalni koordinator za izvajanje NNOO nov organ v sestavi Ministrstva za finance.

dezurni@zurnal24.si