Obsojena nekdanja veleposlanica v Sarajevu Nataša Vodušek ostaja zaposlena na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), kljub temu da 11. julija odhaja za eno leto v zapor na Igu zaradi povzročitve hude prometne nesreče sredi Sarajeva leta 2011.

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) državnim organom nalaga, da prekinejo pogodbo o zaposlitvi z javnim uslužbencem, ki je bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na več kot šest mesecev zapora.

Ne vedo, da je kaznovana

Obsojeni javni uslužbenec v takšnem primeru ostane brez službe najpozneje 15. dan potem, ko njegovi šefi prejmejo s sodišča obsodilno sodbo.

Na MZZ pa pravijo, da uradno še nič ne vedo o obsodbi Voduškove. "MZZ doslej v tem primeru ni prejelo pravnomočne sodbe sodišča. Prav tako ni bilo obveščeno o morebitni odločitvi sodišča glede prošnje Voduškove za alternativno prestajanje zaporne kazni," zagotavljajo na MZZ. Kljub temu pa sej jim je očitno le uspelo pozanimati o tem, zakaj je bila Voduškova obsojena, vsaj toliko, da so sodišče prepričali, naj ji preloži začetek prestajanja kazni. Voduškova, ki bi morala v zapor prejšnji četrtek, je tik pred tem namreč zaprosila za preložitev prestajanja kazni zaradi neodložljivih delovnih obveznosti na MZZ. "Sodišče je od MZZ odgovor prejelo 14. junija. V njem je predlog za odlog izvršitve kazni zapora utemeljen predvsem z obveznostmi obsojene," pojasnjujejo na ljubljanskem okrožnem sodišču. Predlog so upoštevali in ji preložili odhod v zapor.

Upravni pravniki opozarjajo, da zakonsko določena prekinitev delovnega razmerja velja za obsojene zaradi naklepnih kaznivih dejanj, kar bi Voduškovi, čeprav je nesrečo povzročila močno vinjena, težko dokazali. "Vožnja pod vplivom alkohola ni kaznivo dejanje, ampak prekršek, kar je blažje. Očita se ji dejanje iz malomarnosti," pravijo in dodajajo, da je skoraj nemogoče, da bi ostala brez službe, ko bo v zaporu. Zaposlovanje veleposlanikov, kar Voduškova ostaja po nazivu, pa ureja zakon o zunanjih zadevah. Ta sicer določa, da lahko tudi za diplomate veljajo sankcije, ki jih predvideva ZJU, kadar so kršili delovne obveznosti ali pa huje škodili ugledu države.