Informacij o osnutku sheme zaradi oznake tajnosti niso posredovali tudi z Urada vlade RS za komuniciranje, prav tako niso potrdili, da je vlada potrdila osnutek sheme.

Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je povedala, da o osnutku zaradi oznake tajno nima nikakršnih informacij. "Ne zdi se mi prav, da poteka v tajnosti," je dejala in dodala, da gre po njenem mnenju le za kupovanje časa. "Pričakovanja so izbrisani že večkrat predstavili, samo upamo lahko, da je kaj od tega vsebovano tudi v tej shemi," je še povedala.

Tudi po mnenju Uršule Lipovec Čebron, ki je pomagala pri pripravi tožbe, na podlagi katere je evropsko sodišče šestim izbrisanim prisodilo po 20.000 evrov odškodnine, je nesprejemljivo, da priprava sheme poteka v tajnosti. To po njenih besedah kaže na problem, ki ga ima vlada s shemo. "Dejstvo je, da je že od začetka priprave te sheme ves postopek zelo vprašljiv," je dejala  in dodala, da so na Mirovnem inštitutu in Amnesty International opozorili tudi na problematičnost pripravljalcev sheme.

Ali skrivajo stvari?

Po njenem mnenju tajnost kaže na to, da skrivajo stvari, zato je očitno, da bo glede izbrisanih prihajalo do problemov, ki so ves čas pričakovani. Dejala je še, da bi morala priprava sheme potekati povsem drugače, med drugim tako, da bi že na začetku v pripravo vključili izbrisane, organizacije ter raziskovalce.

Tudi pravni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanjem izbrisanih, so bili v razpravi na ljubljanski pravni fakulteti v torek kritični do odločitve vlade, da gradivo za izvršitev sodbe Evropskega sodišča glede odškodnin izbrisanim označi s stopnjo zaupno. Vloženi sta sicer dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, povezani s tem gradivom.