Le 31 kilogramov ima šestošolec iz osnovne šole Koseze, čigar torba tehta kar 9,6 kilograma. Od 22 šestošolcev, ki smo jih stehtali sami ali s pomočjo staršev, je le pri štirih teža torbe ustrezala priporočilu zdravnikov, ki ga navaja ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ). Torba naj namreč ne bi bila težja od desetih odstotkov otrokove telesne teže, mi pa smo izračunali, da je povprečje 16,8 odstotka.

Nosijo potrebne stvari
“Najtežje torbe so v zadnji triadi osnovne šole,” pravijo na MŠŠ in dodajajo, da je najuspešnejši projekt zmanjševanja teže šolskih torb projekt učbenikov za na klop. Ministrstvo financira nakupe učbenikov, atlasov in drugega gradiva, ki ga učenci uporabljajo v šoli, zato lahko svoje puščajo doma. Problematiko, kot pravijo, rešujejo še z nakupom šolskih omaric ter z informiranjem učiteljev, ravnateljev in drugih z ukrepi za zmanjševanje teže torb.

Projekt učbenikov za na klop izvajajo na Osnovni šoli (OŠ) Danile Kumar, kjer opažajo, da nekateri otroci knjige vseeno nosijo v torbah, poleg tega pa še drugo opremo, na primer za popoldanski trening. “Kar mi zahtevamo, zagotovo ni toliko, da bi bila torba težja od desetih odstotkov otrokove teže,” zatrjuje ravnateljica Mojca Mihelič. Mlajši otroci namreč po njenih besedah lahko v šoli puščajo vse, starejši pa imajo za knjige in učbenike svoje omarice.

Starši naj nadzirajo
Tudi v OŠ Karla Destovnika Kajuha so učencem na voljo šolski učbeniki. Otroci od prvega do petega razreda knjige lahko puščajo v šoli, starejši imajo omarice. Največ težav pa ravnateljica Maja Žugel opaža pri četrto- in petošolcih. “Zelo pogosto veliko nesejo domov, tudi tisto, česar ne bi bilo treba,” pravi. Milan Burkeljca, ravnatelj OŠ Mengeš, kjer smo stehtali dve skupini otrok, staršem priporoča nakup recikliranih zvezkov, ki so navadno lažji od tistih iz običajnega papirja.

Na MŠŠ poudarjajo še, da morajo otroci upoštevati navodila šole, katero gradivo morajo prinesti s seboj. “Starši morajo to nadzorovati,” dodajajo.