V Sloveniji so približno trije odstotki prebivalstva brez bančnega računa. Banke so se namreč izogibale odpiranju bančnih računov potrošnikom s slabim finančnim stanjem, blokadami ali brez stalnega prebivališča. Težave pri odpiranju računov so imeli tudi prosilci za azil.

A z 18. septembrom je Banka Slovenije na podlagi evropske direktive bankam določila ceno za bančno košarico - poznano pod imenom osnovni plačilni račun -, ki jo morajo nuditi vsem, ki zakonito bivajo na področju Evropske unije. Odprtje računa lahko zaprejo le v skrajnih primerih, na primer ugotovitvi financiranja terorizma.

Za tiste s socialno pomočjo ali varstvenim dodatkom osnovna košarica znaša 2,31 evra, med tem ko je za vse ostale cena 4,62 evra mesečno.

Osnovni plačilni račun nudijo vse banke.

V enotno mesečno ceno so vključeni vsi stroški odprtja in zaprtja računa ter vodenje računa. Posamezniki imajo dostop do spletne banke, neomejene dvige z debetno kartico na bankomatu lastne in druge banke v evrih, transakcije z debetno plačilno kartico ter do največ osem plačil UPN nalogov ali trajnih bremenitev.

Banke: "Interesa ni"

Cena za osnovni plačilni račun, ki ga je določila država, je relativno ugodna, še posebej za tiste posameznike, ki prejemajo socialno pomoč. Kljub temu so nam na prav vseh bankah zatrdili, da večjega interesa za omenjene račune ni.

"Glede na majhno število povpraševanj je težko določiti, katero skupino strank osnovni računi najbolj zanimajo. Nedvomno pa je osnovni račun v prvi vrsti namenjen strankam, ki računa nimajo," nam je povedal Mile Crnović z Sberbank. Mira Babič z Abanke pa je navedla, da so osnovne plačilne račune odprli predvsem prejemniki socialnih denarnih pomoči, ki pri njih še niso imeli odprtega računa.

Na največji slovenski bank NLB izpostavljajo, da po računu povprašujejo predvsem tisti uporabniki, katerim je bil predhodni račun zaprt zaradi neizvršenih sklepov za izvršbo ali prisilne izterjave. Na Novi KBM pa so izpostavili, da je pri njih omenjeni račun odprla le polovica takšnih posameznikov, ki so prejemniki socialne pomoči, preostali pa zanj plačujejo polno ceno. Na Banki Koper so račune doslej odprli le nekaj tujcem oziroma beguncem.

Vse banke in hranilnice so skupno v dveh mesecih odprle le 51 osnovnih plačilnih računov. Toliko jih je bilo namreč vpisanih v registru transakcijskih računov 16.11.2016, od tega sta bila v tem časovnem obdobju dva že zaprta.

Zakaj tako malo računov, če je socialno podporo prejema več kot 53 tisoč posameznikov?

Nizko povpraševanje - če je lani v povprečju socialno pomoč prejemalo preko 53 tisoč posameznikov - bi lahko pripisali tudi slabem informiranju potrošnikov. To namreč poteka le v bančnih poslovalnicah.

Banka Slovenija na očitke odgovarja, da so poleg bank potrošnike obveščali tudi z obvestilom na svoji spletni strani, objavili pa so ga tudi Zveza potrošnikov Slovenije ter ministrstvo za finance in ministrstvo za delo.

Na spletni strani ministrstva, ki se ukvarja s področjem socialnih zadev, obvestila nismo našli, prav tako pa smo ostali brez odgovorov na vprašanja, ali o bančnih računih, ki so namenjeni socialno šibkejšim, slednje tudi obveščajo.

barbara.erzen@zurnal24.si