Konec februarja je bilo v bolniškem staležu, daljšem od 45 dni, več kot 15.000 Slovencev, v staležu, ki traja več kot šest mesecev, pa skoraj 6.500 zavarovancev. Slovenija je poleg Bolgarije edina evropska država, v kateri pravica do bolniškega staleža ni omejena.

Evropa omejila na eno leto

Trenutno je v bolniškem staležu, ki traja več kot pet let, 34 ljudi. "Dolgotrajni bolniški staleži so praviloma posledica dolgotrajnih neuspešnih postopkov invalidskega upokojevanja, ko pri zavarovancu zdravljenje (na primer po mnenju invalidske komisije zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje) še ni končano," razlagajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V evropskih državah je trajanje bolniškega staleža praviloma omejeno na eno leto, po preteku tega obdobja pa zavarovanec preide v druge sisteme socialnega varstva, kot so invalidski postopki, poklicna prekvalifikacija, vrnitev na delo v okviru preostale delazmožnosti, pa tudi v brezposelnost.

Rekorderji po bolniški

Bolniško odsotnost z dela, daljšo od 30 dni, krije ZZZS. Lani je za nadomestila plač za bolniški stalež, ki traja več kot 30 dni, izplačal 197 milijonov evrov.

Po dolžini bolniških odsotnosti oziroma višini zdravstvenega absentizma, ki se meri v povprečnem številu dni na zaposlenega, je Slovenija med prvimi štirimi državami v Evropi. Po anketi European Foundation for the Improvment of Living and Working Conditions smo na podobni ravni kot Portugalska, Nizozemska in Finska. "Bolniški stalež je še vedno precej izkoriščana socialna kategorija. Velikokrat pa se zavleče tudi zaradi dolgotrajnih postopkov diagnostike; po navadi je na vsak specialistični pregled treba čakati nekaj tednov," pojasnjuje zdravnica medicine dela Barbara Peče Breznik.

Med bolniško delajo

Lani je bilo v bolniškem staležu, ki je trajal več kot 30 dni, okoli 278.500 ljudi. ZZZS je nadzor opravil pri 2.159 zavarovancih. Od teh so 132 predčasno zaključili začasno zadržanost od dela, 43 pa so jih povabili na razgovor; 19 od slednjih so nadomestilo odvzeli, še v šestih primerih pa je bilo nadomestilo le zadržano.

V večini primerov so bili zavarovanci v bolniškem staležu neupravičeno odsotni od doma – torej jim je zdravnik predpisal počivanje doma, a tega niso upoštevali – ali pa so v času bolniškega staleža opravljali pridobitno dejavnost. ZZZS je zato nadzor poostril predvsem pri samostojnih podjetnikih in brezposelnih, ki prejemajo denarno nadomestilo. "Ukrepi, ki jih lahko izreče ZZZS zaradi posameznih ugotovljenih kršitev, so sicer omejeni, vendar povečanje števila zaključenih začasnih zadržanosti od dela in predvsem izdanih odločb o odvzemu ali zadržanju nadomestila kaže tudi na učinkovitost izvajanja laičnih nadzorov," pravijo na ZZZS.