Podražitev. Februarja se bodo spremenile cene oskrbe v domovih za starejše, vendar višina spremembe še ni znana, saj na ministrstvu za delo še analizirajo možne scenarije. "Cene zanesljivo ne bodo šle dol," pravi generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš.

In kolikšen dvig bi bil potreben, da bi domovi poslovali brez izgub? "Če bi v javnih zavodih ceno osnovne oskrbe poleg rednih povečanj zvišali za dva evra na dan, bi se vrnili na raven, ki smo jo že dosegali leta 2002," ocenjuje predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar. Po njegovih besedah bi bilo to dovolj, da se domovom ne bi bilo treba odrekati investicijam in izobraževanju, kar so, kot pravi, v zadnjih letih zreducirali na minimum. "Objekti se samo še vzdržujejo, da lahko delujejo, ni pa več nobenega razvoja," opisuje.

Nazaj v vrsto!
Po zadnjih podatkih za sprejem v dom čaka kar 17.725 upokojencev, vendar pa ta številka ni realna, ker ljudje pogosto pošiljajo prošnje na zalogo. Po oceni skupnosti in ministrstva bi takojšen sprejem v dom potrebovalo le od deset do 15 odstotkov omenjenih.

"Pri nas velja neko prepričanje, ki je žal zmotno, da boš, ko boš želel priti v dom, prvi na vrsti, če oddaš prošnjo pet let prej," pojasnjuje Koprivnikar in dodaja, da se postopek sprejema vedno ocenjuje na podlagi nujnosti sprejema in glede na proste kapacitete, ki jih ima dom. "Če ti nekoga pozoveš v dom, ker ima vloženo prošnjo, on pa odkloni, potem je po pravilniku tako, da se njegova prošnja pomakne na konec vrste," razlaga sogovornik.

Na sprejem v dom se najdlje čaka v Ljubljani, tudi več kot eno leto, medtem ko je treba denimo v vzhodni Sloveniji čakati do enega meseca ali sploh ne več, poudarjajo na ministrstvu. "Še vedno imamo nekaj ozkih grl, predvsem v Ljubljani, na Gorenjskem in delno na Primorskem," priznava Dominkuš. Prav zato je ministrstvo že objavilo razpis za koncesije za 450 mest v domovih v Ljubljani in Kranju, ki naj bi predvidoma zaživeli do konca prihodnjega leta. Sicer se trenutno še gradi 11 domov, kjer bo na voljo 1.320 postelj, zgrajen pa je že tudi Dom pod gorco v Mariboru s 150 mesti, ki pa naj 
bi se odprl v kratkem.

Mini intervju:
Prošnjo le v pet domov naenkrat

Pripravljate nov sistem evidentiranja čakajočih. Kaj prinaša?
Bistvena sprememba bo, da bomo prošnje na zalogo označili kot prošnje, ki niso za trenutni sprejem, ampak za sprejem enkrat v prihodnosti. Na ta način bomo zdaj sploh lahko ugotovili, koliko je realnih prošenj. Ocenjujemo, da je 90 odstotkov vseh prošenj v sistemu dejansko prošenj na zalogo.

Predlagate tudi spremembe pravilnika o sprejemih. Zakaj?
Zdaj je bilo možno v elektronski obliki poslati zgolj informacijo o prošnji, dokumentacijo pa se je moralo posebej pošiljati in dopolnjevati. Po novem bi prosilci za dom lahko tudi vso dokumentacijo poslali elektronsko. Druga sprememba pa je, da bi lahko oddali prošnjo le v pet domov, ker se je, kot že rečeno, dogajalo hudo popačenje podatkov, ker so se številni prosilci odločili, da bi prošnjo oddali recimo v vse gorenjske domove ali v vse domove v Sloveniji. Če nekdo reče, da bi imel prošnje v vseh domovih v Sloveniji, to pomeni, da smo avtomatično v sistemu zavedli 90 prošenj.

Pa se to res dogaja?
To se dogaja in to se nam ne zdi smiselno.

Foto: Žurnal24 Domove bodo sfrizirali
Svežina. Ministrstvo načrtuje dvig standarda v domovih.
Domovi za starejše. Treba jih bo prestrukturirati, napoveduje Davor Dominkuš z ministrstva za delo. Namesto tri-, štiri- ali večposteljnih sob bi dobili eno- in dvoposteljne, povečati bi morali tudi število kopalnic, sanitarij in dnevnih prostorov. Ponudbo pa bi bilo treba modernizirali tako, da bi domovi poleg celodnevnega varstva nudili tudi dnevne centre in pomoč na domu.