Velenje. “Odkar se je pri nas zgodila reorganizacija, gre vse narobe. Direktor ne spoštuje veljavnega pravilnika o prevozih pacientov, ki je objavljen v uradnem listu, prevozi, in to nujni, se opravljajo celo brez spremstva, kar je razvidno iz naših nalogov. Prav tako zaposluje nestrokoven kader, čeprav prevozov ne bi smel opravljati nihče z izobrazbo, nižjo od zdravstvenega tehnika,” trdi Janez Kramar, nekdanji vodja reševalne službe v Zdravstvenem domu (ZD) Velenje.
Sestava ekipe. V 9. členu pravilnika, ki je objavljen v uradnem listu, piše, da nujne prevoze opravlja ekipa v sestavi zdravstveni reševalec-voznik (nacionalna poklicna kvalifikacija – NPK), diplomirani zdravstvenik in po potrebi še zdravnik. Nenujne prevoze pa zdravstveni reševalec-spremljevalec in zdravstveni reševalec-voznik, s tem, da je zdravstveni reševalec pravzaprav zdravstveni tehnik z opravljeno NPK.
Nepravilnosti v nadzoru
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je v sporočilu za javnost pred dvema dnevoma zapisala, da je lani izvedla redni strokovni nadzor s svetovanjem na eni od reševalnih postaj ZD. Med nadzorom so ugotovili veliko nepravilnosti, ki konkretno ogrožajo varnost pacientov med prevozi. Neuradno naj bi se omenjene nepravilnosti nanašale ravno na ZD Velenje. “Ugotavljamo, da se nekateri zelo trudijo, da bi se kadrovski standard znižal, in želijo zdravstvene tehnike zamenjati kar z bolničarji,” pravi Jože Prestor, predsednik Sekcije reševalcev v zdravstvu pri Zbornici-Zvezi.
Za paciente poskrbljeno
“Nekateri preprosto ne morejo preboleti, da smo ločili nujne in nenujne prevoze,” na očitke odgovarja Jože Zupančič, direktor ZD Velenje. Dodaja, da nenujne prevoze večina ZD po Sloveniji sploh ne izvaja sama, pač pa to zanje opravljajo zunanji izvajalci, saj naj bi bilo to racionalnejše. “Osebno menim, da smo za paciente, ki nujno potrebujejo pomoč, dobro poskrbeli, saj zdaj ob vstopu v urgenco takoj pridejo v stik z zdravstvenim osebjem. Ne nazadnje smo navodila o tem, kako naj deluje urgentna služba, dobili od ministrstva za zdravje po smrti makedonskega delavca na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana,” pove Zupančič.
Na konkretno vprašanje, ali drži, da je januarja za voznika reševalnega vozila zaposlil kar orodjarja, odgovori: “To ne drži, saj ima še druge kvalifikacije. Sicer pa pravilnik v tem trenutku ne zahteva višje izobrazbe, ker to tudi podraži ceno dela. Če na eni strani znižujemo stroške na račun dežurstev zdravnikov, je neracionalno na drugi strani za reševalce zaposlovati diplomirane zdravstvenike, ki so dražji od zdravstvenih tehnikov.”