Berthold Koletzko, vodja oddelka za presnovne bolezni na pediatrični kliniki v Münchnu, je ocenil, da je bil diagnostični postopek od sprejema Bora Nekrepa pozno popoldne 12. marca 2008 do določitve višine amoniaka opolnoči "ustrezen in pravilen", bi pa pričakoval drugačno ravnanje ponoči. Okoli 3. ure bi bilo po njegovem mnenju treba opraviti še vsaj eno meritev.

"Ravnanje ponoči ni bilo optimalno, saj bi bila zaželena ponovna preveritev ravni amoniaka in razmišljanje v smeri nižanja le-tega," je dejal. Glede na zgodovino in stanje otroka bi bilo po mnenju izvedenca mogoče sklepati na Reyev sindrom, kjer bi dovajanje glukoze, potrebne za nižanje amoniaka, lahko bilo problematično, a iz predložene dokumentacije ni mogel izrecno potrditi, da se je to res zgodilo. Ob sumu na Reyev sindrom so bili ukrepi ponoči primerni in razumljivi, če upoštevamo pridobljene podatke, je ocenil.

"Ne bi se smelo čakati"

Poudaril je, da se na podlagi visoke stopnje amoniaka opolnoči s kontrolo ne bi smelo čakati do jutra. "Prej ko bi se amoniak začelo zbijati, prej bi lahko računali na izboljšanje otrokovega stanja," je ocenil.

Na vprašanje, ali bi Bor lahko preživel, pa ni želel odgovoriti. "Tu je šlo za zelo težek primer in nihče ne more napovedati, ali bi se z drugačnim ravnanjem njegovo stanje izboljšalo," je povedal Koletzko in dodal, da so tudi na njegovi kliniki imeli smrtne primere.

Okrcal tudi ljubljanske zdravnike

Koletzko je kritiziral tudi ukrepe v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kamor so Bora prepeljali naslednji dan. Od tamkajšnje strokovnjakinje za presnovne bolezni bi pričakoval natančnejša navodila za mariborske zdravnike, prav tako bi se sam v Borovem primeru odločil za bolj omejeno dovajanje tekočine. Slednja naj bi bila eden od ključnih dejavnikov za napredovanje možganskega endema, zaradi katerega je dvanajstletni Bor po osmih dneh v Ljubljani umrl.

Sojenje že tretji dan poteka v odsotnosti Kaničeve, ki je na operaciji. Naslednja obravnava bo 14. oktobra, sodbo pa se pričakuje 24. oktobra.