Zasebni varuhi otrok opozarjajo, da pristojne službe zaradi primera Kengurujčki zaostrujejo razmere za tiste, ki delujejo pošteno in zakonito, medtem ko nelegalni izvajalci nadzoru še naprej uhajajo.
"Nadzor je v tem primeru močno zatajil in namesto da bi se pristojne službe bolj intenzivno ukvarjale s tovrstnimi primeri kršitev, se zaostrujejo razmere za vse registrirane varuhe, ki spoštujemo zakonodajo, plačujemo davke in z otroki ravnamo tako, kot bi bili naši," poudarja Maša Sternad, zasebna varuhinja in ustanoviteljica Facebook Skupnosti zasebnih varuhov predšolskih otrok. "Medtem pa vsi ostali nelegalni izvajalci varstva otrok ostajajo skriti v coni sive ekonomije, nedotakljivi za zakon."
Združevanje varuhov je prepovedano
V Skupnosti zasebnih varuhov poudarjajo, da lahko registriran zasebni varuh varuje največ šest otrok, kar je po njihovi oceni neživljenjsko. "Prepovedano je združitev dveh varuhov na enem naslovu, razen če zagotovita popolnoma ločena prostora in poslujeta popolnoma ločeno," razlaga Sternadova in dodaja, da je tako medsebojna pomoč med varuhoma na istem naslovu onemogočena. "Prepovedano je tudi odpiranje več ločenih skupin varstev na različnih lokacijah, saj je varuh po zakonu edini odgovoren za otroke in jih ne sme puščati v varstvo drugim osebam, tudi če imajo ustrezno izobrazbo in izkušnje."
Dodaja, da je po zaostritvi zakona leta 2017 prepovedano tudi najemanje poslovnih prostorov za to dejavnost, ki jo je možno opravljati izključno v stanovanjskem prostoru. "Najemodajalca je za to dejavnost praktično nemogoče dobiti," opozarja Sternadova. "Poleg tega morajo biti vsi prostori varstva povsem ločeni od zasebnih."
Zakon se uveljavlja tudi za nazaj, kar pomeni, da morajo varuhinje, ki so se registrirale pred tem danes ustrezati povsem drugačnim pogojem kot ob registraciji.
"Morda se ta zakon nekje v pisarni za štirimi stenami pisarne zelo lepo sliši, ampak vsak človek, ki je videl živo bitje po nazivu "otrok" od blizu, se lahko strinja, da gre za povsem neživljenjsko zakonodajo, ki nima stika z realnostjo te dejavnosti.
Od nas zahtevajo iste prostorske pogoje kot za vzgojno-varstvene družine, pozabili pa so na dejstvo, da se te družine financirajo iz občinskega proračuna in je vzgojiteljica na plačilni listi vrtca, varuhi pa se financiramo izključno iz plačil staršev in naše stranke nimajo možnosti pridobitve subvencije, razen v višini 20 odstotkov cene, če so na čakalnem seznamu za javni vrtec, pa še to le v nekaterih občinah."
Maša Sternad, zasebna varuhinja
Predlagajo spremembo zakonodaje
Ko so se obrnili na pristojno ministrstvo, so po besedah Sternadove naleteli na neposluh in večkrat dobili odgovor: "Če ne zmorete tako delati, pa zaprite." Predlagali so spremembo zakonodaje, ki bi omogočila, da lahko zasebni varuh zaposli dodatno pomoč pri varstvu, ki ga bo lahko nadomeščala v času njegove odsotnosti. Da bi to bilo stroškovno vzdržno, bi bilo potrebno zvišati normativ z dosedanjih šest na osem otrok ter omogočiti združitev dveh registriranih varuhov na istem naslovu v istem prostoru. Varuhinje bi si tako lahko med sabo pomagale ter se nadomeščale v primeru bolniških odsotnosti.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga od septembra spet vodi Jernej Pikalo, pravijo, da je zadnja novela zakona o vrtcih, ki je posegla v določbo 24.a člena, v katerem je opredeljeno delo varuha predšolskih otrok. "Tako za osebo, ki izpolnjuje predpisane izobrazbene pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja, ni več potrebno izkazovanje opravljenega strokovnega izpita na področju vzgoje in izobraževanja," poudarjajo pri ministrstvu. "Za osebe, ki imajo končan najmanj program srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja pa velja, da morajo imeti opravljeno dodatno poklicno kvalifikacijo za varuha predšolskih otrok."
Izkoriščali zakonodajo in odpirali "vrtce"
Dodajajo, da je praksa od uvedbe tega instituta pokazala zelo veliko zanimanje za registracijo varuha predšolskih otrok na domu. "Žal se je tudi pokazalo, da je bilo precej primerov, ki so registracijo varuhov izkoristili tako, da so se varuhi združevali na eni lokaciji in na ta način "prerasli" v vrtec, kar predstavlja izigravanje zakonodaje, ki za ustanovitev vrtca zahteva strožje pogoje glede prostora in opreme ter kadrov, kot to velja za varuhe," opozarjajo pri ministrstvu. "Tudi pri oglaševanju na svetovnem spletu so se staršem predstavljali kot "vrtci"."
Poudarjajo, da je osnovni namen zakona, ki je uvedel varuha predšolskih otrok, da se omogoči posebna oblika varstva, ki v osnovi zagotavlja varstvo otrok in ne izvajanje programa ter poteka v družinskem okolju in lahko vključuje do največ šest otrok, kar predstavlja manjšo skupino kot oddelek vrtca. "V skladu z namenom varuha predšolskih otrok je tako pomemben torej tudi prostorski pogoj, ki predstavlja stanovanjski prostor, v katerem poteka varstvo otrok," razlagajo pri ministrstvu. "Le-ta pa mora zagotoviti pogoje, ki jih Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca določa za ureditev prostorov v vzgojno varstvenih družinah."
Ministrstvo je konec leta 2017 opravilo srečanje s predstavniki zasebnih varuhov. "Na njem so varuhi ministrstvo seznanili s svojimi predlogi, ki pomenijo po vsebini spremembo zakona," še pojasnjujejo pri ministrstvu. "Ker ministrstvo že pripravlja nujne dopolnitve zakona, vezane na določbe zasebnih izvajalcev predšolske vzgoje in varstva otrok, bo proučilo tudi predloge varuhov."
"Taka ureditev je neživljenjska"
Na neživljenjsko ureditev zasebni varuhi predšolskih otrok opozarjajo tudi v pismu, ki so ga konec lanskega septembra poslali občinam, kjer opisujejo, da morata imeti po zdajšnji zakonodaji varuha ločen vhod, ločeni igralnici, ločena stranišča, kar v praksi onemogoča združevanje, saj je tak prostor zelo težko dobiti ali pa je prevelik in predrag. Ureditev, ki jo predlagajo, bi izključila problem najema dodatne pomoči, ker bi varuha lahko delala skupaj in drug drugega nadomeščala v primeru odsotnosti.
V pismu opozarjajo še, da obstoječa ureditev ne opredeljuje, kakšen vzgojno-izobraževalni program lahko zasebni varuhi izvajajo. "V nekaterih inšpekcijskih nadzorih so bili zasebni varuhi opozorjeni, da z otroki ne smejo izvajati nobene izobraževalne in celo ustvarjalne dejavnosti," opisujejo v pismu. "Inšpektorji so preverjali, kakšno znanje imajo otroci o črkah, številkah ter ali so v prostorih razstavljeni ustvarjalni izdelki otrok. Varuhom so zapovedali, da lahko izvajajo samo nego otrok, jim pripravljajo in postrežejo prehrano ter pazijo na njihovo varnost."
Na Inšpektoratu za šolstvo in šport poudarjajo, da takim posplošenim trditvam ni mogoče pritrditi, nadzor pa se opravlja z namenom zagotavljanja zakonitosti opravljanja dejavnosti. "Ukrepi šolske inšpekcije so opredeljeni v zakonodaji," pravijo pri šolskem inšpektoratu. "Izvajanje ustvarjalnih delavnic šolska inšpekcija preverja v primeru suma, da fizična oseba brez ustreznih pogojev oziroma vpisa v register dejansko izvaja dejavnost predšolske vzgoje in ne vodi ustvarjalnih delavnic in podobnega."
Zasebni varuhi predšolskih otrok menijo, da glede na to, da se z novimi predpisi za zasebne varuhe zahteva ustrezna pedagoška izobrazba ali nacionalna poklicna kvalifikacija, da so ustrezno usposobljeni tudi za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, s katerimi spodbujajo celostni razvoj otrok in jih opremijo z osnovnimi znanji, ki jih bodo potrebovali, ko se bodo vključili v vrtec ali šolo.
Prepričani so, da bi moral biti njihovo področje dela natančno opredeljeno v Zakonu o vrtcih in Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. "Zasebni varuhi smo vpisani v razvid pri Ministrstvu za izobraževanje, s čimer menimo, da bi morali biti enakovreden partner pri izvajanju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok," poudarjajo. "Ugotavljamo, da v praksi to ne drži in dogaja se, da smo prepuščeni samovolji inšpektorjev, brez zakonske podlage, na katero bi se lahko sklicevali, ko želimo uveljaviti svoje pravice."