Dosledno izvajanje ukrepov, navedenih v koalicijski pogodbi, bi po oceni fiskalnega sveta lahko vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. Koalicijska pogodba po oceni fiskalnega sveta med drugim v zadostni meri ne naslavlja dolgoročnih tveganj, povezanih z demografskimi spremembami.

Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na povečanje izdatkov sektorja država, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi manj natančno opredeljeni, je opozoril fiskalni svet. Koalicijska pogodba predvideva za 3 odstotke dodatnih prihodkov in za 8 odstotkov BDP povečanja izdatkov. 

"To je pot v zadolževanje," je za Radio Slovenija dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Ocenjujemo, da bi na osnovi znanega v naslednjih 4 letih lahko prišlo do poslabšanja stanja javnih financ za 2 do 3 milijarde evrov." 

Treba bo skrčiti seznam prednostnih področij

Za zagotovitev vzdržnosti javnih financ bi bilo po njihovi oceni treba skrčiti seznam prednostnih področij pri izdatkih oziroma znižati izdatke na drugih področjih ali občutno dodatno povečati prihodke z ukrepi, ki jih v tem trenutku večinoma ni mogoče ovrednotiti. Kračun je bil jasen, da mora priti do določenih političnih kompromisov, ne pa do kompromisov na račun javnih financ. 

Izvedba ukrepov iz koalicijske pogodbe bi sicer le na kratek rok dodatno spodbudila visoko gospodarsko rast, a na račun slabšanja fiskalnega položaja in ostalih makroekonomskih ravnotežij, so še opozorili.

Nekateri ukrepi povečujejo tveganja

Koalicijska pogodba po mnenju fiskalnega sveta tudi ne naslavlja v zadostni meri dolgoročnih tveganj za vzdržnost javnih financ, povezanih zlasti z demografskimi spremembami in financiranjem sistemov socialne zaščite, oziroma se tveganja z nekaterimi predvidenimi ukrepi na teh področjih celo večajo. Kračun je poudaril, da je iskanje dodatnih virov iz povečanih davkov skrajno nepriporočljivo.

Fiskalni svet pričakuje, da bo vlada pri sprejemanju ukrepov delovala v smeri zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti. Kot so dodali, zavedanje oziroma upoštevanje javnofinančnih tveganj v obdobjih gospodarskega vzpona običajno ni zadostno. Zaradi razmeroma visoke ravni javnega dolga je prostor za aktivno delovanje fiskalne politike ob nastopu novih negativnih šokov v Sloveniji omejen, so še zapisali.

Natančnejše ocene še niso možne

Fiskalni svet v svoji oceni sicer ni presojal ustreznosti ukrepov, ampak je podal skupno oceno učinkov predvidenih ukrepov na vzdržnost javnih financ. Izdelava natančnejših ocen njihovih javnofinančnih in makroekonomskih posledic je zaradi vsebinske in terminske nedorečenosti predvidenih ukrepov otežena.

Rezultati ocen in simulacij lahko tako služijo le kot opozorilo na možna tveganja, ki bi izhajala iz doslednega izvajanja koalicijske pogodbe. O dejanskih usmeritvah javnofinančne politike bo mogoče natančneje sklepati na podlagi jesenskih proračunskih dokumentov, so še dodali.

dezurni@zurnal24.si